Pri izračunu pokojnine ni pomembno le, koliko let smo delali, temveč tudi, kateri dohodki se upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove. Z letom 2026 so začela veljati nova pravila, ki lahko nekaterim bodočim upokojencem prinesejo ugodnejši izračun. Posebej pomembna so za tiste, ki so med šolanjem opravljali študentsko delo, bili brezposelni ali zaradi skrbi za otroka delali krajši delovni čas.
Višina starostne pokojnine je odvisna od pokojninske osnove in dopolnjene pokojninske dobe. V letu 2026 se za izračun pokojninske osnove še vedno upoštevajo osnove iz katerih koli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje.
Pokojninska reforma oziroma novela ZPIZ-2O pa je s 1. januarjem 2026 posegla tudi v to, katere osnove se pri izračunu upoštevajo. Namen sprememb je preprečiti, da bi nekatera obdobja z razmeroma nizkimi dohodki bodočemu upokojencu po nepotrebnem znižala pokojninsko osnovo.
Študentsko delo se lahko iz izračuna izloči
Ena pomembnejših sprememb zadeva dijaško in študentsko delo. ZPIZ pojasnjuje, da se po novem ne upoštevajo osnove iz opravljanja dijaškega in študentskega dela, če je bila v posameznem koledarskem letu zavarovalna doba dopolnjena samo na tej podlagi.
To ne pomeni, da se študentsko delo preprosto izbriše iz evidence oziroma da dopolnjena zavarovalna doba izgine. Sprememba se nanaša na osnovo za izračun višine pokojnine. Ker so lahko dohodki iz študentskega dela precej nižji od poznejše redne plače, bi njihovo vključevanje lahko neugodno vplivalo na pokojninsko osnovo.
Ugodnejše tudi za obdobje brezposelnosti
Sprememba zadeva tudi zavarovance, ki so v posameznem obdobju prejemali nadomestilo za brezposelnost. Namesto osnove iz časa prejemanja nadomestila se po novih pravilih upošteva osnova, ki jo je imel zavarovanec pred začetkom prejemanja nadomestila.
Drugače se obravnava tudi čas, ko je eden od staršev zaradi varstva in nege otroka delal s krajšim delovnim časom. Dohodek se pri določanju pokojninske osnove po novem preračuna na polni delovni čas, s čimer se zmanjša možnost, da bi skrb za otroka pozneje pomenila nižjo pokojninsko osnovo.
Posebna sprememba velja še pri invalidskih pokojninah. Pri njihovem izračunu se ne upoštevajo koledarska leta, v katerih je imel zavarovanec osnove za manj kot šest mesecev zavarovalne dobe.
Za bodoče upokojence je zato pomembno razlikovati med pokojninsko oziroma zavarovalno dobo in pokojninsko osnovo. Posamezno obdobje lahko šteje pri dopolnjeni dobi, ne da bi se njegova nizka osnova hkrati uporabila pri izračunu višine pokojnine. Prav pri ljudeh z bolj razgibano delovno potjo lahko ta razlika pomeni tudi ugodnejši končni izračun.
