V Sloveniji je danes začela veljati novela zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki spreminja pravila dostopa do Registra dejanskih lastnikov. Ključna novost je pravni interes, poseben položaj pa imajo med drugim novinarji, nevladne organizacije in raziskovalci.
Od petka, 7. avgusta, veljajo nova pravila glede dostopa do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij in drugih poslovnih subjektov. Novela ZPPDFT-2D v slovensko zakonodajo prenaša del evropske direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma.
Register dejanskih lastnikov (RDL), ki ga vodi AJPES, vsebuje podatke o fizičnih osebah, ki so končni lastniki poslovnega subjekta, ga nadzorujejo ali kako drugače obvladujejo. Namen registra je predvsem razkrivanje dejanskih lastniških struktur in preprečevanje skrivanja lastništva pri pranju denarja in financiranju terorizma.
Namesto upravičenega po novem pravni interes
Najpomembnejša sprememba je uvedba novega načina odločanja o dostopu na podlagi pravnega interesa. Kot pojasnjuje AJPES, morajo osebe, ki nimajo neposrednega dostopa na podlagi zakona, vložiti zahtevo.
Če so pogoji izpolnjeni, AJPES izda potrdilo o izkazanem pravnem interesu. To praviloma velja tri leta, v tem obdobju pa omogoča večkratni dostop do podatkov, ne da bi bilo treba ob vsakem vpogledu znova dokazovati pravni interes.
Zakon posebej določa, da se šteje, da imajo tak pravni interes med drugim novinarji oziroma osebe, ki podatke potrebujejo za novinarstvo, poročanje ali druge oblike medijskega izražanja, povezane s preprečevanjem pranja denarja, povezanih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma.
Enako velja za določene organizacije civilne družbe, nevladne organizacije in akademske kroge, ki delujejo na tem področju.
Novinarji in nekatere druge posebej določene skupine lahko dostopajo tudi do preteklih podatkov o dejanskih lastnikih, tudi pri poslovnih subjektih, ki so bili likvidirani ali so prenehali obstajati v zadnjih petih letih, ter do opisa njihove lastniške oziroma nadzorne strukture.
Podrobna ureditev je zapisana v noveli zakona.
Podjetjem za lastne podatke ni treba vlagati zahteve
Drugače velja za poslovne subjekte, ki želijo preveriti podatke o svojih dejanskih lastnikih. Ti zahteve za dokazovanje pravnega interesa ne potrebujejo. Zakoniti zastopnik ali pooblaščena oseba lahko do podatkov neposredno dostopa prek aplikacije eRDL.
Neposreden dostop imajo tudi pristojni državni organi in zakonsko določeni zavezanci, posebna ureditev pa velja za vrsto evropskih institucij in organov.
Novela tako nadaljuje spremembe sistema, o katerih smo na Portal24 že poročali ob obravnavi novele v državnem zboru. Register torej ni znova postal splošno javno dostopen – nova pravila predvsem natančneje določajo, kdo lahko do podatkov pride in pod kakšnimi pogoji.
