Odbor državnega zbora za notranje zadeve in javno upravo je podprl predlog Resnice, po katerem bi bile na poslopjih in v notranjih prostorih javnih institucij dovoljene le zastave, grbi, napisi in drugi simboli, za katere obstaja izrecna pravna podlaga. Predlog ne posega v ravnanje posameznikov, društev, političnih strank, verskih skupnosti ali zasebnih organizacij.
Predlog novele zakona o grbu, zastavi in himni so na matičnem odboru podprli poslanci koalicijskih SDS, Demokratov, NSi, SLS in Fokus. Odbor je sprejel tudi več dopolnil, s katerimi so prvotni predlog razširili na notranje prostore javnih ustanov ter natančneje uredili inšpekcijski nadzor.
Predlog še ni dokončno sprejet. Po končani obravnavi na matičnem delovnem telesu se bo zakonodajni postopek nadaljeval v državnem zboru.
Ne gre za splošno prepoved zastav
Namestnik vodje poslanske skupine Resnica Nedeljko Todorović je poudaril, da namen predloga ni omejevanje svobode izražanja, temveč uvedba enotnih pravil za institucije javne oblasti.
Po njegovih besedah morajo državne in druge javne ustanove predstavljati celotno skupnost, zato uporaba simbolov ne bi smela biti odvisna od osebne ali politične presoje posameznega ministra, župana, direktorja ali drugega predstojnika.
Predlog se ne nanaša na zastave, ki jih ljudje izobesijo na svojih domovih, niti na ravnanje političnih strank, društev, verskih skupnosti in civilnodružbenih organizacij. Te bodo svoje poglede in podporo različnim državam, skupnostim ali pobudam še naprej lahko izražale na dosedanji način.
“Strožja pravila morajo veljati za institucije javne oblasti, ki predstavljajo celoto in morajo zato ravnati nepristransko,” je stališče predlagateljev povzel Todorović.
Dovoljeni simboli z zakonsko podlago
Na objektih javne oblasti bi bilo dovoljeno uporabljati zastavo in grb Republike Slovenije, zastavo Evropske unije ter druge simbole, katerih uporabo določajo zakoni ali drugi predpisi. Izjeme bi še naprej veljale tudi ob uradnih obiskih tujih državnikov, mednarodnih srečanjih in drugih protokolarnih dogodkih, za katere obstaja ustrezna pravna podlaga.
Omejitev bi se nanašala predvsem na izobešanje tujih državnih, političnih, ideoloških ali drugih simbolnih zastav, kadar zanje na javni ustanovi ne bi bilo izrecne zakonske podlage.
V preteklih letih so različne vlade in ministrstva na svojih poslopjih izobešali ukrajinske, izraelske, palestinske in mavrične zastave. Pravila so bila pogosto odvisna od politične usmeritve aktualnega vodstva posamezne ustanove.
Vlada je predlog podprla z obrazložitvijo, da morajo objekti javne oblasti izražati ustavni in pravni red države, ne pa stališč posameznih funkcionarjev ali predstojnikov. Po njeni oceni bi sprememba okrepila politično nevtralnost in pravno predvidljivost javnih institucij.
Omejitev tudi v notranjih prostorih
Prvotni predlog se je nanašal predvsem na pročelja javnih ustanov. Z dopolnili, sprejetimi na odboru, bi enaka pravila veljala tudi v njihovih notranjih prostorih.
Predlagatelji so določili tudi postopke odstranitve simbolov, ki ne bi bili skladni z zakonom. Inšpektor bi lahko izdal pisno ali ustno odločbo ter določil rok za odstranitev, ki ne bi smel biti daljši od treh dni.
Zastave, grbe, napise in druge simbole, ki bi bili na javnih ustanovah ob začetku veljavnosti zakona, bi morale institucije odstraniti v osmih dneh. Prvotni predlog je predvideval le 24-urni prehodni rok.
Koalicija za nevtralnost, opozicija proti omejitvam
Poslanci SDS so v podporo spremembam poudarjali, da bi morale biti na javnih institucijah zastave in simboli, ki predstavljajo vse državljane.
Poslanec SDS Anton Šturbej je ocenil, da bodo državne institucije po uveljavitvi sprememb dobile zunanjo podobo, kakršna se zanje spodobi. Po njegovih besedah se je uporabi državnih simbolov doslej namenjalo premalo pozornosti.
V Svobodi in Levici predlogu nasprotujejo. Poslanka Svobode Janja Sluga je menila, da predlagatelji politično nevtralnost zamenjujejo z družbeno brezbrižnostjo, Nataša Sukič iz Levice pa je predlog označila za poskus omejevanja izražanja solidarnosti.
Predlagatelji odgovarjajo, da zakon izražanja solidarnosti ne prepoveduje, temveč določa, da javne ustanove ne smejo postati prostor za izražanje trenutnih političnih ali ideoloških stališč njihovih vodstev. Posamezniki in organizacije bi pri uporabi zastav in simbolov ohranili svojo svobodo izražanja.
