Opozicijske stranke SD, Levica in Svoboda podpirajo pobudo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da bi novelo zakona o lokalnih volitvah namesto z referendumom izpodbijali z zahtevo za ustavno presojo. Kot poroča STA, bi novela po zadnjih podatkih volilno pravico na lokalnih volitvah odvzela 103.874 državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji, največ med njimi jih živi v Ljubljani.
V SD so že v ponedeljek napovedali, da bodo v primeru uveljavitve novele vložili pobudo za ustavno presojo, saj menijo, da gre za ustavnopravno sporen poseg v pridobljene pravice.
Predsednik SD Matjaž Han je danes povedal, da imajo besedilo pobude že pripravljeno in da so pri njem sodelovali tudi ustavni pravniki. Dokument bodo v podpis ponudili Levici, Vesni in Svobodi. Po njegovi oceni bi bila pot prek ustavnega sodišča učinkovitejša od referendumskih pobud, saj meni, da bo “vse referendume težko dobiti”.
Han je dodal, da je v ozadju sprejete novele “neka matematika, ki pa se seveda ne bo izšla”. Kot je dejal, je dobil informacijo, da naj bi bil eden od namenov sprememb otežiti ponovno izvolitev ljubljanskega župana Zorana Jankovića, do česar je kritičen.
Podpora tudi iz Svobode in Levice
Poslanec Svobode Lenart Žavbi je ob tem dejal, da ni pomembno, katera stranka je prva predlagala ustavno presojo, temveč da sporni zakon na koncu ne bi veljal. “Tako da bomo v združeni opoziciji, tudi če eni malo skačejo, naredili vse, kar je v naši moči, da ta zakon ne bo veljal in bo vložena tudi ustavna presoja,” je poudaril.
Ocenil je tudi, da je z vložitvijo več kot 2.500 podpisov za začetek referendumskega postopka že praktično jasno, da novela ne bo mogla začeti veljati pred letošnjimi lokalnimi volitvami.
Podobno stališče je izrazil tudi sokoordinator Levice Luka Mesec, ki je ponovno podprl pobudo predsednice republike. Dejal je, da množica referendumov morda ni prava pot in da bi bilo treba referendum kot najpomembnejšo obliko neposrednega izražanja ljudske volje uporabljati le takrat, ko je to nujno, morebitne protiustavne rešitve pa prepustiti presoji ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče lahko o zakonu odloča šele po njegovi uveljavitvi. Ta je trenutno zadržana zaradi referendumskega postopka, saj so pobudniki v ponedeljek v državni zbor vložili 5.295 podpisov za začetek postopka, čeprav bi jih zadostovalo najmanj 2.500. Za razpis referenduma bodo morali zbrati še 40.000 podpisov, pri čemer pobudniki izražajo optimizem, da jim bo to uspelo.
Pobuda je nastala v okviru Kulturnega društva Gmajna, Kulturnega centra Danilo Kiš in Albanskega kulturnega društva AKD Liria. Prvopodpisana je Svetlana Slapšak, drugopodpisani pa Jure Gombač.
Po zadnjih podatkih evidence volilne pravice bi na dan lokalnih volitev 15. novembra volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Na ministrstvu za notranje zadeve ob tem opozarjajo, da se število dnevno spreminja.
Med občinami bi bilo največ prizadetih v Ljubljani (21.938 oseb), Mariboru (9.025), Celju (4.053), Kopru (3.854) in Kranju (3.792). Sledijo Velenje (3.023), Novo mesto (2.618), Jesenice (2.167), Domžale (1.941) in Nova Gorica (1.915), kažejo podatki ministrstva za notranje zadeve.
