Pentagon pripravlja najmanj štiri možnosti za prihodnjo razporeditev ameriških vojakov v Evropi. Obrambni minister Pete Hegseth naj bi jih prejel do 6. novembra, evropske zaveznice pa skrbi, da bi pregled lahko prinesel obsežnejše zmanjšanje sedanje ameriške vojaške navzočnosti.
V Evropi je trenutno nameščenih približno 80.000 ameriških vojakov. Kot poroča Reuters, bodo predlogi zajemali različno število vojakov, njihove lokacije, hitrost morebitnih sprememb in stroške posamezne možnosti.
Notranji pregled je Pentagon napovedal junija, uradno pa naj bi ga končal decembra. Dokument, v katerega je imel vpogled Reuters, kaže, da želi obrambno ministrstvo ključne možnosti oblikovati že prej. Najvišji ameriški poveljnik v Evropi naj bi se do 18. septembra udeležil odločilnega posveta z vodjo obrambne politike Pentagona Elbridgem Colbyjem.
Zaveznice bodo ocenjevali tudi po njihovih dejanjih
Pri pregledu ne bo odločilno le geografsko razmerje sil. Pentagon naj bi ocenjeval tudi, ali imajo posamezne članice Nata verodostojen načrt za izpolnitev dogovorjenih obrambnih izdatkov ter koliko prispevajo k odpravljanju vrzeli v Natovih silah za odzivanje v krizah.
Pomembna bodo tudi dovoljenja za uporabo oporišč, prelete in dostop ameriških sil. Ameriški vprašalnik zaveznice med drugim sprašuje, ali so omejevale uporabo svojega ozemlja in zračnega prostora ter ali so pripravljene takšne omejitve odpraviti.
Pregled vključuje tudi vesoljske, kibernetske in obveščevalne zmogljivosti, ki ZDA omogočajo izvajanje operacij zunaj Evrope.
“Prehajamo k zagotavljanju ključne, vendar bolj omejene podpore, pri čemer bodo zaveznice prevzele vodilno vlogo,” je za Reuters dejal neimenovani visoki predstavnik Pentagona.
Hegseth kritičen do “brezplačnih potnikov”
Hegseth je ob junijski napovedi pregleda nekatere članice Nata obtožil, da so predolgo ravnale kot “brezplačni potniki” in se zanašale na ameriško zaščito. Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat opozoril, da morajo evropske države prevzeti večji del stroškov in odgovornosti za lastno varnost.
Nezadovoljstvo Washingtona naj bi povečalo tudi ravnanje nekaterih evropskih zaveznic med ameriško-izraelsko vojno proti Iranu. Posamezne države naj bi zavrnile ali prepočasi odobrile uporabo oporišč in prelete ameriških letal.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je junija poudaril, da evropske članice in Kanada povečujejo obrambne izdatke ter postopoma prevzemajo več odgovornosti. Obenem je ocenil, da dolgoročna ameriška navzočnost v Evropi ostaja ključna, spremembe pa morajo potekati tako, da v obrambi zavezništva ne nastanejo nevarne vrzeli.
Končna odločitev še ni sprejeta. Ameriški predstavniki zagotavljajo, da pregled obravnava širok razpon možnosti, evropski diplomati pa se bojijo, da se je Washington za zmanjšanje sil v osnovi že odločil.
