V Veliki Polani bo v nedeljo osrednja slovesnost ob prazniku priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Praznovanje ne bo namenjeno le spominu na leto 1919, temveč tudi razmisleku o jeziku, kulturni dediščini in prihodnosti prekmurske identitete.
Slovesnost bo ob 20. uri v Prireditvenem centru Poljana v Veliki Polani. Slavnostni govornik bo podpredsednik vlade ter minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, udeležbo pa so napovedali tudi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, predsednik državnega sveta Marko Lotrič ter več ministrov in državnih sekretarjev.
Po poročanju STA bo slovesnost neposredno prenašala RTV Slovenija. Organizatorji so praznovanje zasnovali kot širši Prekmurski svétek, ki bo poleg osrednje proslave vključeval popoldanski in večerni program. V ospredju bodo kulturna dediščina, društveno življenje, prekmurski jezik in povezovanje generacij.
Prekmurska identiteta je starejša od politične združitve
Magistrica literarnih ved in avtorica Norma Bale opozarja, da leto 1919 ni pomenilo začetka slovenske kulturne identitete Prekmurja. Prekmurski Slovenci so svojo jezikovno in kulturno zavest razvijali že stoletja prej, o čemer priča tudi lastna knjižnojezikovna tradicija.
Leto 1919 je tako pomenilo predvsem politično združitev prostora, ki je kulturne vezi s slovenstvom že imel, zaradi drugačnega zgodovinskega razvoja pa je ohranil izrazito samosvojost.
Na podobo Prekmurja so po besedah etnologinje Pomurskega muzeja Murska Sobota Jelke Pšajd močno vplivali obrobna lega, zgodovinska pripadnost ogrskemu delu monarhije, revščina in izseljevanje.
“V Prekmurju skorajda ni družine, ki ne bi imela izkušnje s sezonstvom ali izseljenstvom,” poudarja Pšajd. Izkušnje odhajanja so se ohranile v literaturi, filmu, znanosti, osebnih spominih ter snovni in nesnovni dediščini.
Z evropskim povezovanjem in postopnim zmanjševanjem pomena državnih meja je regionalna posebnost vse bolj postajala kulturni kapital. Jezik, literatura, glasba, kulinarika in pokrajina niso več le znamenja obrobnosti, temveč pomemben del prepoznavnosti Prekmurja.
Prekmurščina kot bistvo prostora
Glasbenik skupine Dubioza kolektiv Jernej Šavel pri vprašanju današnje prekmurske identitete posebej izpostavlja prekmurščino. Meni, da je narečje eden redkih izrazitih atributov, ki še ostajajo povezani s prepoznavnostjo tega prostora.
Ob tem opozarja, da mladi prekmurščine pogosto ne uporabljajo več v vsakdanji komunikaciji. “Kot bi se je sramovali, čeprav je to samo bistvo Prekmurja,” pravi Šavel.
Kritičen je tudi do kulturne centralizacije in stereotipnega prikazovanja narečij v medijih ter popularni kulturi. “Poglej samo slovenske sinhronizacije risank. Ljubljančan je kul, Ribničan ali Dolenjec je budala, mariborsko govoreči pa je lopov,” je ponazoril. Prekmurščina je po njegovem le redko predstavljena kot samostojen in sodoben izraz.
Norma Bale ob tem poudarja, da identiteta ne more živeti zgolj od ohranjanja preteklosti. “Identiteta ni muzej,” pravi. Živa ostaja, če jo ljudje vedno znova ustvarjajo ter tradicijo prenašajo v književnost, glasbo, umetnost, film in kulinariko. Za prihodnost so zato pomembni knjižnice, založništvo, lokalni mediji, muzeji, festivali in kulturne ustanove.
Regija izgublja in se stara
Prekmurje je del pomurske statistične regije, ki ima 27 občin. Po podatkih Statističnega urada je 1. januarja 2026 v regiji živelo nekaj več kot 112.000 prebivalcev. Največ jih je bilo v občini Murska Sobota, okoli 18.000, najmanj pa na Hodošu, kjer je živelo 335 ljudi.
Pomurska regija je med letoma 2015 in 2024 izgubila 2,5 odstotka prebivalstva, kar je bil največji upad med slovenskimi statističnimi regijami. Obenem se je v njej najbolj povečala povprečna starost prebivalcev.
S prihodnostjo regije so tesno povezani tudi gospodarski izzivi. Pomen kmetijstva in samooskrbe v Pomurju je julija izpostavil tudi minister Janez Cigler Kralj, med najbolj prizadetimi območji zaradi letošnje suše pa je bilo prav Pomurje, kjer je ponekod nastal velik izpad pridelka.
Pšajd pri razmisleku o prihodnosti pogreša predvsem dolgoročno vizijo razvoja, več sodelovanja in več odgovornosti do kulture, zgodovine, narave ter skupnosti.
Državni praznik priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom od leta 2006 praznujemo 17. avgusta, v spomin na dan leta 1919, ko je bila oblast v Prekmurju predana slovenski civilni oblasti. Praznik ni dela prost dan.
