Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob začetku mandata sprejela novoimenovano vlado Republike Slovenije, pred tem pa se je ločeno sestala tudi s predsednikom vlade Janezom Janšo. Ob tej priložnosti je vladi zaželela uspešno delo ter poudarila pomen spoštovanja demokratičnih vrednot, sodelovanja in varovanja institucij pravne države.
V nagovoru je izpostavila, da vodenje države pomeni predvsem odgovornost do vseh državljanov. “Služenje vsem ljudem, ne glede na razlike med njimi, skrb za skupno, javno dobro in varovanje zaupanja državljanov v demokratične procese” je po njenih besedah bistvo opravljanja oblasti. Izrazila je tudi željo, da bi bil sprejem začetek konstruktivnega, korektnega in spoštljivega sodelovanja med predsednico republike in vlado.
Predsednik vlade Janez Janša je ob srečanju pri predsednici republike poudaril, da so si vse vlade, ki jih je vodil, skupaj s predsedniki republike prizadevale delovati za skupno dobro ter izpostavljati tisto, kar državljane povezuje. Kot je dejal, želi vlada izhajati iz “velikega političnega kapitala, ki ga je Slovenija pridobila z nacionalno enotnostjo v času osamosvojitve”, ki ga je označil za “poseben, skoraj svet čas”, ko je nastalo vrednotno središče slovenskega naroda. Dodal je, da je vlada tem vrednotam zavezana in bo v skladu z njimi tudi delovala.
Janša je ocenil tudi, da je nova vlada prevzela odgovornost v zahtevnih razmerah in da se ob prevzemu oblasti srečuje z izzivi na področju javnih financ ter boja proti korupciji. Po njegovih besedah vlada še vedno odkriva okoliščine, ki javnosti doslej niso bile znane, obenem pa je izpostavil, da so pogovori s Fiskalnim svetom pokazali rekordno rast izdatkov za delovanje države v zadnjem letu. Dejal je tudi, da v času opravljanja tekočih poslov prejšnje vlade nekatere mednarodne obveznosti niso bile ustrezno izpolnjene, medtem ko se je po njegovih besedah “na veliko zapravljalo”.
Opozorila glede institucij in človekovih pravic
Predsednica je poudarila, da njeno delo temelji na spoštovanju ustave, pravne in socialne države, solidarnosti ter odgovornosti do prihodnjih generacij. “Te vrednote zame niso ne leve ne desne. So univerzalne. So vrednote demokratične države,” je dejala in dodala, da bo vedno opozorila, če bo ocenila, da so ogroženi ustavni red, neodvisnost institucij, človekove pravice ali temeljne svoboščine.
Ob tem je izpostavila, da po njenem mnenju ukinjanje ali združevanje neodvisnih institucij, omejevanje delovanja civilne družbe, posegi v sindikalne pravice, omejevanje medijske svobode ali morebitni poskusi spreminjanja javne Radiotelevizije Slovenija v državno ustanovo ne vodijo k boljši družbi. Napovedala je tudi, da bo opozarjala na napade na sodno vejo oblasti ter na odločitve, ki bi lahko oslabile javno zdravstvo in javno šolstvo.
Predsednica je vlado pozvala, naj se izogiba sprejemanju tako imenovanih omnibus zakonov, saj po njenih besedah pogosto odpirajo dodatna pravna vprašanja in ustavne dileme.
Poziv k sodelovanju in kontinuiteti
Poseben poudarek je namenila sodelovanju med vlado in opozicijo ter iskanju širšega soglasja pri ključnih razvojnih projektih države. Ocenila je, da Slovenija potrebuje več kontinuitete pri pomembnih sistemskih vprašanjih in da ni smiselno opuščati projektov zgolj zato, ker jih je začela prejšnja oblast.
“Revanšizem nikoli za nikogar ni dobro izhodišče,” je dejala in vladi predala tudi poročila dosedanjih predsedničinih forumov.
Nagovor je sklenila z besedami: “Demokracija ni tekmovanje v tem, kdo bo glasnejši. Moč politike pa se ne meri po tem, koliko nasprotnikov utišaš, ampak po tem, koliko različnih ljudi znaš poslušati in povezati.”
