Videz izdelka postaja eden ključnih dejavnikov pri nakupnih odločitvah evropskih potrošnikov. Nova raziskava Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) kaže, da skoraj tri četrtine prebivalcev Evropske unije za privlačnejši izdelek pripravljene odšteti več denarja, hkrati pa opozarja, da prav oblikovanje vse pogosteje postaja tarča ponarejevalcev.
Po podatkih raziskave kar 72 odstotkov potrošnikov meni, da je videz izdelka pomemben pri nakupni odločitvi, pri 31 odstotkih pa je celo zelo ali izjemno pomemben dejavnik. Skoraj polovica vprašanih ceni estetsko dovršenost izdelkov, 73 odstotkov pa jih je pripravljenih plačati višjo ceno za boljši dizajn.
Mlajši kupci videzu pripisujejo še večji pomen
Pomen oblikovanja je posebej izrazit med mlajšimi generacijami. Med osebami, starimi od 18 do 24 let, jih kar 80 odstotkov meni, da videz pomembno vpliva na njihove nakupne odločitve. Mladi pogosteje povezujejo dobro oblikovanje s pozitivnimi občutki in so nadpovprečno pripravljeni plačati več za estetsko privlačne izdelke.
Največji vpliv ima dizajn pri nakupu pohištva in modne opreme. V raziskavi je 76 odstotkov sodelujočih navedlo, da je videz zelo pomemben pri izbiri pohištva, pri oblačilih in modnih dodatkih pa tako meni 66 odstotkov vprašanih.
Izvršni direktor EUIPO João Negrão poudarja, da je evropsko oblikovanje ena največjih konkurenčnih prednosti evropskega gospodarstva. “Raziskave potrjujejo, da potrošniki, zlasti mlajši, prepoznavajo vrednost dobrega oblikovanja. Zaščita modelov daje ustvarjalcem samozavest za inovacije, podjetjem pa konkurenčno prednost ter spodbuja rast in konkurenčnost evropskega gospodarstva,” je dejal.
Ponaredki povzročajo milijardno škodo
Prav zaradi velike vrednosti oblikovanja so izdelki pogosto tarča ponarejanja in nezakonitega kopiranja. K širjenju ponaredkov prispevata predvsem razmah spletne trgovine in vpliv družbenih omrežij.
Po podatkih EUIPO je 13 odstotkov Evropejcev priznalo, da so zavestno kupili ponarejen izdelek, med mladimi med 15. in 24. letom starosti pa se ta delež povzpne na 26 odstotkov.
Gospodarske posledice so velike. Modna in oblačilna industrija zaradi ponaredkov letno izgubi okoli 12 milijard evrov prihodkov, proizvajalci torbic, nakita in ur pa še dodatnih 2,7 milijarde evrov.
Tudi Slovenija ni izjema. Ocenjuje se, da ponarejeni izdelki vsako leto povzročijo približno 49 milijonov evrov izgub v sektorju oblačil ter okoli štiri milijone evrov izgub v sektorju nakita in ur.
Poleg gospodarske škode lahko ponarejeni izdelki predstavljajo tveganje za zdravje in varnost potrošnikov, saj pogosto ne izpolnjujejo predpisanih standardov kakovosti. EUIPO opozarja tudi na povezave trgovine s ponaredki z organiziranim kriminalom in primeri izkoriščanja delovne sile.
Zaščita modelov krepi konkurenčnost podjetij
Industrije, ki temeljijo na oblikovanju, predstavljajo pomemben del evropskega gospodarstva. V njih je zaposlenih približno 28 milijonov ljudi oziroma okoli 13 odstotkov vseh zaposlenih v Evropski uniji, ustvarijo pa več kot 16 odstotkov bruto domačega proizvoda EU.
Analize EUIPO kažejo tudi na neposredne koristi zaščite intelektualne lastnine. Mala in srednja podjetja, ki registrirajo modele svojih izdelkov, ustvarijo skoraj 30 odstotkov več prihodkov na zaposlenega ter izplačujejo skoraj četrtino višje plače kot podjetja brez registriranih pravic. Kljub temu ima registrirane modele le približno odstotek malih in srednjih podjetij v Evropski uniji.
Nedavna prenova evropske zakonodaje je poenostavila registracijo modelov, zmanjšala stroške in olajšala dostop do pravnega varstva tudi za sodobne oblike oblikovanja. Podjetja lahko z eno spletno prijavo pridobijo zaščito v vseh 27 državah članicah EU, pri čemer osnovna pristojbina znaša od 350 evrov, zaščita pa se lahko podaljšuje vsakih pet let do skupno 25 let.
