Romunija je proti pomorskemu dronu, ki se je približal strateškemu plinskemu projektu Neptun Deep v Črnem morju, poslala lovca F-16. Dron je bil uničen le nekaj sto metrov od območja projekta, kjer je bilo takrat več sto delavcev. Njegov izvor uradno še ni potrjen, romunski predsednik Nicușor Dan pa je odgovornost pripisal Rusiji.
Dron je bil opažen v romunski izključni ekonomski coni v bližini nastajajoče plinske infrastrukture. Po besedah obrambnega ministra Raduja Miruțe so oblasti po oceni nevarnosti sprejele odločitev, da ga nemudoma uničijo.
“Da bi zaščitili življenja več sto ljudi, ki delajo na platformi, in zavarovali kritično infrastrukturo, je bila sprejeta odločitev o uničenju pomorskega drona,” je ministrove besede povzel Reuters.
Miruță ni razkril, kateri državi oziroma vojski je dron pripadal. Povedal je le, da je Ukrajina po neposrednih komunikacijskih kanalih potrdila, da plovilo ni bilo njeno.
Predsednik Dan odgovornost pripisal Rusiji
Romunski predsednik Dan je po dogodku ostro obsodil “stopnjevanje tovrstnih neodgovornih incidentov Ruske federacije”. Dodal je, da bo Romunija skupaj z zaveznicami v Natu ostala pozorna ter pripravljena na obrambo in odvračanje podobnih groženj.
Romunske oblasti kljub predsednikovi izjavi za zdaj niso predstavile dokazov o izvoru drona. Dogodek se je zgodil po več podobnih incidentih na območju Črnega morja, kjer plavajoče mine in brezpilotna plovila vse pogosteje ogrožajo trgovske ter energetske poti.
V začetku avgusta so romunski vojaški potapljači v bližini istega plinskega projekta uničili dva brezpilotna sistema tipa gerbera, ki sta plavala v romunski izključni ekonomski coni. Tudi takrat je Ukrajina zanikala, da bi pripadala njenim silam.
Romunija, ki je članica Nata, ima z Ukrajino 614 kilometrov dolgo kopensko mejo. V zadnjih štirih letih je večkrat poročala o vstopih ruskih dronov v svoj zračni prostor ter o minah, ki so iz vojnega območja priplavale proti pomembnim plovnim potem.
Neptun Deep ključen za evropsko oskrbo s plinom
Neptun Deep je največji romunski projekt pridobivanja zemeljskega plina na morju. V enakih deležih ga obvladujeta družba OMV Petrom in državni proizvajalec plina Romgaz.
Proizvodnja naj bi se začela leta 2027, projekt pa naj bi Romunijo spremenil v največjo proizvajalko zemeljskega plina v Evropski uniji. Zaradi gospodarskega in strateškega pomena je območje postalo ena ključnih točk varovanja energetske infrastrukture v Črnem morju.
Romunija, Bolgarija in Turčija so doslej iz pomembnih plovnih poti odstranile oziroma uničile že več kot 150 plavajočih min. Članice Nata so julija sklenile, da bodo naloge skupne črnomorske skupine za odstranjevanje min razširile še na varovanje kritične infrastrukture.
Najnovejši incident tako ni le vprašanje varnosti posamezne platforme, temveč opozorilo, da se nevarnosti v Črnem morju vse bolj približujejo strateškim energetskim projektom članic Nata.
