Vlada je zaradi vročinskega vala, nizkih vodotokov in še vedno zaostrenih razmer v elektroenergetskem sistemu za dodaten teden dni razglasila nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo. Jedrska elektrarna Krško bo morala še naprej obratovati najmanj na minimalni moči, hidroelektrarne na Spodnji Savi pa bodo pretok Save prilagajale njenim potrebam.
Vlada je odločitev sprejela na 18. dopisni seji. Namen podaljšanja ukrepa je zagotoviti nemoteno delovanje elektroenergetskega sistema in neprekinjeno oskrbo z električno energijo v času visokih temperatur, nizkega pretoka Save in dolgotrajne suše.
“Zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja elektroenergetskega sistema in neprekinjene oskrbe z električno energijo v vročinskem valu ter ob nizkih vodotokih vlada jedrski elektrarni v Krškem za dodaten teden dni nalaga, da obratuje najmanj na minimalni moči, ki glede na temperaturo in pretok reke Save še omogoča varno in zanesljivo obratovanje elektrarne,” so sporočili z vlade.
V tem času bodo morale tudi hidroelektrarne na Spodnji Savi prilagajati svoje obratovanje in pretok reke potrebam jedrske elektrarne.
NEK je pretekli teden varno obratovala z zmanjšano močjo
Jedrska elektrarna Krško je že v preteklem tednu obratovala z zmanjšano močjo. Po navedbah Ministrstva za infrastrukturo in energetiko je pri tem ostala znotraj omejitev, določenih v okoljevarstvenem soglasju.
“Jedrska elektrarna v Krškem je v preteklem tednu z obratovanjem na zmanjšani moči uspešno ohranjala varno in zanesljivo delovanje v okviru omejitev iz okoljevarstvenega soglasja,” so navedli.
Ohranjanje delovanja NEK najmanj na tehničnem minimumu je v trenutnih razmerah potrebno tudi zaradi zagotavljanja ustreznih napetostnih razmer in stabilnega delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema.
Pomembno vlogo imajo pri tem hidroelektrarne na Spodnji Savi. S postopnim spuščanjem vode iz akumulacijskih bazenov zagotavljajo čim bolj enakomeren in zadosten pretok Save pri NEK, s tem pa pogoje za obratovanje jedrske elektrarne na zahtevani minimalni moči.
Dolgotrajna suša in nizka vodnatost rek težav ne povzročata le Sloveniji. O vplivu na proizvodnjo električne energije in promet po evropskih rekah smo pisali v prispevku Evropske reke usihajo: Elektrarne zmanjšujejo proizvodnjo, ladje plujejo skoraj prazne.
Daljnovod proti Italiji znova deluje
Razmere v elektroenergetskem sistemu ostajajo zaostrene, so se pa v primerjavi s preteklim tednom nekoliko izboljšale. K večji stabilnosti omrežja je prispeval predvsem ponovni vklop 400-kilovoltnega daljnovoda Divača–Redipuglia, ki Slovenijo povezuje z Italijo.
“Razmere v elektroenergetskem sistemu sicer ostajajo zaostrene, vendar so se v primerjavi s preteklim tednom nekoliko izboljšale, predvsem zaradi ponovnega vklopa 400-kilovoltnega daljnovoda Divača–Redipuglia, kar pripomore k večji stabilnosti omrežja,” so pojasnili z vlade.
Razmere kljub temu ostajajo zapletene zaradi nedelovanja večjih elektrarn na Balkanu in Madžarskem ter nadaljevanja dolgotrajne suše.
ELES zagotavlja, da je energije dovolj
Analize sistemskega operaterja ELES kažejo, da je v omrežju še vedno dovolj razpoložljive električne energije. Slovenija lahko morebitni manko nadomesti z uvozom prek drugih čezmejnih povezav.
“Analize slovenskega sistemskega operaterja ELES še vedno kažejo, da je razpoložljive energije v omrežju dovolj, saj Slovenija vso morebitno manjkajočo energijo lahko uvozi preko preostalih čezmejnih povezav,” so poudarili.
Nižja stopnja tveganja tako ne pomeni, da Sloveniji neposredno grozi pomanjkanje električne energije. Gre za povečano pripravljenost in začasne ukrepe, namenjene ohranjanju stabilnega ter zanesljivega delovanja elektroenergetskega sistema.
