Drugi dan mednarodnega sejma obrambne industrije in konference SIDEC 2026 v Celju so zaznamovale razprave o brezpilotnih sistemih, tehnološki opremi vojaka prihodnosti in energetski odpornosti. Izkušnje iz vojne v Ukrajini kažejo, da se načini bojevanja spreminjajo izjemno hitro, zato morajo vojska, raziskovalne ustanove in obrambna industrija tesneje sodelovati.
Na panelu o brezpilotnih zračnih sistemih so strokovnjaki razpravljali o izkušnjah, pridobljenih na ukrajinskem bojišču. Opozorili so na vse večjo vlogo dronov in potrebo po hitrejšem uvajanju novih tehnologij v vojaške zmogljivosti.
Predstavnik ukrajinske vojske je izpostavil naraščajočo intenzivnost sodobnega bojevanja in nujnost nenehnega prilagajanja. Poleg razvoja opreme je po oceni udeležencev ključno tudi vlaganje v znanje in usposobljenost vojakov.
Izkušnje iz Ukrajine je treba prenašati premišljeno
Major Blaž Planinc iz Generalštaba Slovenske vojske je poudaril pomen premišljenega prenosa izkušenj z ukrajinskega bojišča v usposabljanje pripadnikov Slovenske vojske.
Po njegovih besedah je treba “nove načine bojevanja uvajati sistematično ter ob upoštevanju posebnosti in potreb Slovenske vojske”.
Tehnologije in taktike, ki se uporabljajo v Ukrajini, se namreč razvijajo zelo hitro. Njihov neposreden prenos v slovensko okolje zato ni vedno smiseln brez predhodne ocene operativnih potreb, značilnosti Slovenske vojske in razpoložljivih zmogljivosti.
Portal24 je ob začetku sejma že poročal, da tehnološki razvoj obrambne industrije odpira velike priložnosti za slovenska podjetja. Minister za obrambo Valentin Hajdinjak je takrat napovedal nadaljnjo podporo podjetjem pri industrializaciji njihovih rešitev in prodoru na tuje trge.
Vojak prihodnosti z naprednimi senzorji in digitalnim dvojčkom
Drugi vsebinski sklop je bil namenjen vojaku prihodnosti in tehnologijam, ki bi lahko pomembno vplivale na delovanje oboroženih sil.
V ospredju so bile nove tehnologije zaznavanja, spremljanje fiziološkega stanja vojakov in uporaba digitalnih dvojčkov. Gre za rešitve, ki omogočajo podrobnejše spremljanje obremenitev posameznika ter prilagajanje opreme in nalog njegovemu stanju.
Po navedbah obrambnega ministrstva lahko takšne tehnologije v prihodnje prispevajo k večji učinkovitosti, boljšemu spremljanju obremenitev ter predvsem večji varnosti in zaščiti vojakov na bojišču.
Udeleženci so pri tem poudarili, da oprema sama po sebi ne zadošča. “Poleg razvoja sodobne opreme je ključno tudi vlaganje v znanje in usposobljenost kadrov,” so se strinjali govorci na sejmu.
Energetska infrastruktura postaja obrambna zmogljivost
Poseben panel je bil namenjen energetski odpornosti. Sodobni obrambni sistemi so močno odvisni od zanesljive oskrbe z energijo, energetska infrastruktura pa je vse pogosteje tudi tarča napadov.
“Zanesljiva oskrba z energijo je eden od temeljnih pogojev za zagotavljanje obrambne pripravljenosti in nemotenega delovanja obrambnega sistema,” so poudarili udeleženci razprave.
Krepitev energetske odpornosti zato ni pomembna le v kriznih razmerah, temveč zahteva dolgoročno načrtovanje, razvoj novih rešitev ter sodelovanje državnih institucij, raziskovalnih ustanov in industrije.
Vodja oddelka za vojaško tehnologijo, raziskave in razvoj na Ministrstvu za obrambo Ajda Vodlan je pojasnila, da “ministrstvo v okviru raziskovalnih in razvojnih dejavnosti veliko pozornosti namenja tudi energetskemu področju, saj je energetska odpornost pomembna za zagotavljanje evropske suverenosti”.
Izpostavila je razvoj rešitev, ki izhajajo iz dejanskih operativnih potreb Slovenske vojske, ter vključevanje znanja slovenskih strokovnjakov, zaposlenih tudi v civilnem sektorju.
Grožnja energetski infrastrukturi tudi napadi z droni
Načelnik sektorja za energetsko učinkovitost in zeleni prehod na obrambnem ministrstvu polkovnik Robert Šipec je opozoril, da je energetska infrastruktura izpostavljena vse širšemu krogu varnostnih groženj. Med njimi so tudi napadi z brezpilotnimi letalniki.
Šipec je poudaril pomen “energetske infrastrukture kot ključne obrambne zmogljivosti, katere odpornost je pomembna za zagotavljanje neprekinjenega delovanja obrambnega sistema”.
Razprave drugega dne sejma SIDEC 2026 so tako povezale operativne izkušnje oboroženih sil, znanstvenoraziskovalno znanje in zmogljivosti obrambne industrije. Njihov skupni cilj je hitrejši razvoj sodobnih obrambnih rešitev ter krepitev pripravljenosti Slovenske vojske in širšega obrambnega sistema.
