Slovenija prejšnji teden ni podprla predlagane skupne izjave vseh 27 članic Evropske unije o izraelskem načrtu za gradnjo novih stanovanj na Zahodnem bregu. Zunanje ministrstvo je odločitev potrdilo in pojasnilo, da dodatna izjava v tem trenutku ne bi prinesla dodane vrednosti, saj je EU svoje stališče o projektu E1 izrazila že junija. Odločitev je sprožila ostre odzive predsednice republike in opozicijskih strank.
V Bruslju so pripravljali izjavo visoke zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas v imenu vseh držav članic. Nanašala se je na izraelski razpis za gradnjo več kot 1.200 stanovanjskih enot za izraelske naseljence na območju E1 med Jeruzalemom in naselbino Maale Adumim.
Za objavo izjave v imenu celotne EU je potrebno soglasje vseh 27 članic. Ker Slovenija besedila ni podprla, je Evropska služba za zunanje delovanje objavila le izjavo Kaje Kallas. Ta ima nižji diplomatski status in ne predstavlja formalnega skupnega stališča vseh članic.
Kallas je kljub temu Izrael pozvala, naj razpis umakne in ustavi širjenje naselbin. Opozorila je, da bi projekt E1 Zahodni breg razdelil na dva dela, vzhodni Jeruzalem pa ločil od preostalega palestinskega ozemlja, s čimer bi bila dodatno otežena rešitev dveh držav.
Vlada: Stališče Slovenije se ni spremenilo
Z ministrstva za zunanje in evropske zadeve so za RTV Slovenija potrdili, da “Slovenija po opravljenih posvetovanjih ni podprla predlagane izjave EU27”.
“Naše stališče ostaja nespremenjeno: Slovenija podpira spoštovanje mednarodnega prava in dogovorjeno rešitev dveh držav, ki upošteva legitimne interese obeh strani,” so poudarili.
Vlada svojo odločitev utemeljuje s tem, da so evropski voditelji stališče do projekta E1 že zapisali v junijskih sklepih Evropskega sveta. V njih so gradnji nasprotovali ter podjetja opozorili na pravne in ugledne posledice sodelovanja pri projektu.
“Vlada ocenjuje, da nova izjava EU27 v tem trenutku ne bi prinesla dodane vrednosti,” so pojasnili z ministrstva. Spomnili so tudi na skupno izjavo več evropskih in drugih voditeljev z 20. avgusta, ki se ji je pridružila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Odločitev Slovenije torej ni preprečila odziva Kallas ali posameznih evropskih držav, je pa preprečila, da bi bila izjava objavljena kot soglasno stališče vseh članic EU.
Pirc Musar: Slovenija bi morala izjavo podpreti
Predsednica republike Nataša Pirc Musar meni, da bi morala Slovenija skupno izjavo podpreti. Iz njenega urada so sporočili, da morajo pri presoji kršitev mednarodnega prava veljati enaka načela ne glede na to, katera država jih krši.
Po njenem mnenju širjenje izraelskih naselbin spodkopava možnost rešitve dveh držav in zmanjšuje možnosti za trajen mir. Predsednica zato zagovarja jasen in enoten evropski odziv.
V SD od vlade zahtevajo podrobnejše pojasnilo, zakaj Slovenija ni podprla izjave, če je junija soglašala s sklepi Evropskega sveta, ki prav tako nasprotujejo projektu E1.
Levica in Svoboda z ostrimi obtožbami
Veliko dlje so šli v Levici in Gibanju Svoboda. Poslanka Levice Nataša Sukič je Janšo označila za “novega Orbana” in “kupljenega politika”, odločitev vlade pa povezala z afero izraelske zasebne obveščevalne družbe Black Cube.
Tudi v Gibanju Svoboda so premierju očitali, da izraelski vladi domnevno vrača usluge za pomoč v volilni kampanji. Za trditve o neposredni povezavi med odločitvijo slovenske vlade in afero Black Cube opozicijski stranki nista predstavili dokazov.
V stranki Resnica odločitve niso komentirali. Pojasnili so, da gre za vprašanje v pristojnosti vlade in da se stranka z njim ni podrobneje ukvarjala.
