Slovenija letos obeležuje 35 let samostojnosti. Dan državnosti, ki ga praznujemo 25. junija v spomin na sprejem ključnih osamosvojitvenih dokumentov leta 1991, bo zaznamovala vrsta dogodkov, vrhunec praznovanja pa bo osrednja državna proslava v sredo zvečer na Trgu republike v Ljubljani. Kot poroča STA, bosta slavnostna govorca tokrat predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Janez Janša.
Da bo poleg predsednice republike slavnostni govornik tudi premier Janez Janša, je odločil koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve. Vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje Sebastjan Jeretič je pojasnil, da so se za takšno rešitev odločili z željo po preseganju razlik in krepitvi enotnosti.
Po njegovih besedah želijo s tem pokazati, “da smo pluralna družba, ampak eno ljudstvo in ena država”.
Odločitev temelji na spremenjenem sklepu o določitvi protokolarnih pravil, ki ga je sprejela vlada. V uradu predsednice republike medtem poudarjajo, da na spremembo niso imeli vpliva, saj je spreminjanje pravil v izključni pristojnosti vsakokratne vlade.
“O spremembi nismo bili obveščeni oz. se o tem z nami ni nihče predhodno posvetoval,” so pojasnili za STA.
Predstavnica urada predsednice v koordinacijskem odboru je sicer predlagala ohranitev dosedanje prakse enega slavnostnega govorca, torej predsednice republike. Proti sklepu ni glasovala, ker ni želela, da bi bil njen glas napačno razumljen kot nasprotovanje nastopu predsednice na državni proslavi. Ob tem so v predsedničinem uradu spomnili, da je imel na dosedanjih proslavah ob dnevu državnosti slavnostni nagovor predsednik republike.
Kulturni program bo povezal zgodovinski spomin in sodobno ustvarjalnost
Državna proslava bo potekala na Trgu republike, scenarij je pripravil Igor Pirkovič, režijo pa podpisuje Roman Končar.
Po navedbah Ukoma bo kulturno-umetniški program skozi glasbo, poezijo, ples in pripoved slavil domovino ter njene prebivalce. Nastopili bodo umetniki različnih generacij, poseben poudarek pa bo namenjen mladim ustvarjalcem.
Pri izvedbi bodo sodelovali Simfonični orkester in Mešani pevski zbor Crescendo ter Otroški pevski zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Glasbeni program bo prežet z domoljubno vsebino, recitali pa bodo obudili misli in besede pomembnih slovenskih književnikov, med njimi Srečka Kosovela, Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja, Antona Aškerca, Lili Novy in Josipa Stritarja.
Na proslavi bodo sodelovali tudi praporščaki in nosilci bojnih zastav Slovenske vojske, policije ter veteranskih in domoljubnih društev, Policijski orkester in Garda Slovenske vojske ter ešalona policije in Slovenske vojske. Prvič bodo prizorišče preletela tudi letala za gašenje požarov.
Še pred državno proslavo bosta v sredo na slavnostnih sejah zasedala državni zbor in državni svet. Predsednica republike bo pripravila sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo, v četrtek pa bo v predsedniški palači organiziran dan odprtih vrat s častno stražo garde Slovenske vojske.
V torek bo v ljubljanski stolnici potekala tudi maša za domovino, ki jo bo vodil novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje skupaj s slovenskimi škofi.
Pred 35 leti je Slovenija sprejela ključne osamosvojitvene dokumente
Dan državnosti zaznamuje sprejem Temeljne ustavne listine o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavnega zakona za njeno izvedbo in Deklaracije o neodvisnosti, ki jih je slovenska skupščina sprejela 25. junija 1991.
Takratni predsednik skupščine France Bučar je po sprejetju dokumentov izrekel znamenite besede: “Naj živi samostojna in neodvisna Slovenija!”
Temeljna ustavna listina je določila, da je Slovenija samostojna in neodvisna država ter da prevzema pravice in dolžnosti, ki so bile dotlej prenesene na organe nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Deklaracija o neodvisnosti pa je opredelila usmeritev nove države, njene mednarodne povezave in prihodnje odnose z državami nekdanje Jugoslavije.
Slovesna razglasitev samostojnosti je sledila 26. junija 1991 na Trgu republike v Ljubljani, kjer je zastava dotedanje Socialistične republike Slovenije prepustila mesto zastavi nove države. Predsednik republike Milan Kučan je govor sklenil z besedami: “Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.”
Po razglasitvi samostojnosti je sledila desetdnevna vojna
Evforija ob razglasitvi ni trajala dolgo. Že 27. junija 1991 so se začeli prvi oboroženi spopadi desetdnevne vojne za Slovenijo, potem ko so oblasti v Beogradu z vojsko skušale prevzeti nadzor nad mejnimi prehodi in preprečiti osamosvojitev.
Slovenska Teritorialna obramba in policija sta se temu uprli, spopadi pa so trajali do 7. julija, ko je bil na Brionih ob posredovanju Evropske skupnosti dosežen sporazum, ki je med drugim predvidel trimesečni moratorij na osamosvojitvene aktivnosti.
Pred iztekom tega obdobja je postalo jasno, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v jugoslovanski federaciji, zato se je začel postopen umik jugoslovanske vojske. Zadnji vojak je Slovenijo zapustil v noči s 25. na 26. oktober 1991, zato država 25. oktobra praznuje dan suverenosti.
Pot do lastne države se je začela že v osemdesetih letih
Prizadevanja za demokratične spremembe in samostojno državo segajo v konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Eden ključnih mejnikov je bila objava Prispevkov za slovenski nacionalni program v 57. številki Nove revije februarja 1987, pozneje pa je zahteve po demokratičnih spremembah in lastni državi izrazila tudi Majniška deklaracija.
Sledile so prve večstrankarske volitve aprila 1990, na katerih je v družbenopolitičnem zboru zmagala koalicija Demokratična opozicija Slovenije (Demos). Ta je oblikovala prvo slovensko vlado, imenovano 16. maja 1990.
Na novembrskem srečanju vodstva Demosa v Poljčah je padla odločitev o izvedbi plebiscita. Ta je potekal 23. decembra 1990 z vprašanjem: “Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?”
Ob udeležbi 93,2 odstotka volilnih upravičencev je približno 95 odstotkov glasovalcev oziroma 88,5 odstotka vseh volivcev odgovorilo pritrdilno. Uradna razglasitev rezultatov je sledila 26. decembra 1990, zato Slovenija na ta dan praznuje dan samostojnosti in enotnosti.
