Temperatura zraka v delovnih prostorih praviloma ne sme preseči 28 stopinj Celzija. Za delo na prostem pri temperaturah nad 30 stopinj veljajo dodatna pravila: delavcem morajo biti zagotovljeni odmori, brezplačni brezalkoholni napitki in zaščita pred soncem.
Visoke temperature niso le vprašanje udobja, temveč lahko povzročijo napake, nezgode, vročinsko izčrpanost in celo vročinski udar, opozarja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
“Delodajalec mora zagotavljati takšne delovne razmere, ki ne ogrožajo varnosti in zdravja delavcev,” so poudarili na inšpektoratu. Med njegove obveznosti sodi tudi prepoznavanje in obvladovanje tveganj zaradi visokih temperatur.
V delovnih prostorih največ 28 stopinj
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, da temperatura zraka v prostorih med delovnim časom praviloma ne sme preseči 28 stopinj Celzija.
Izjema so tako imenovani vroči delovni prostori, v katerih so višje temperature posledica tehnološkega procesa ali delovne opreme, denimo peči.
Tudi v času občasno povišanih temperatur oziroma vročinskega vala mora delodajalec sprejeti ukrepe za zagotavljanje varnosti. Tveganja zaradi vročine morajo biti vključena v izjavo o varnosti z oceno tveganja, ukrepi pa pripravljeni v sodelovanju z izvajalcem medicine dela.
“Ukrepi morajo biti načrtovani že pred nastopom vročinskega vala in ne šele, ko temperature dosežejo kritične vrednosti,” opozarja inšpektorat.
Delovni čas lahko prestavijo ali skrajšajo
Če temperatura preseže dovoljeno vrednost ali pomeni tveganje za zdravje, lahko delodajalec delo prestavi na hladnejši del dneva, uvede pogostejše in daljše odmore ter zmanjša intenzivnost fizično zahtevnih opravil.
Kadar je to mogoče, lahko tudi skrajša delovni čas. Med možnimi ukrepi so še zagotavljanje brezplačnih osvežilnih brezalkoholnih napitkov in začasna prekinitev dela, če varnih razmer ni mogoče zagotoviti.
Če so visoke temperature stalna težava, mora delodajalec razmisliti o dolgoročnih tehničnih ukrepih, kot so klimatske naprave, učinkovitejše prezračevanje in senčenje prostorov.
Predpisi torej ne določajo, da mora biti delovni čas ob vsaki prekoračitvi 28 stopinj avtomatično skrajšan. Delodajalec pa mora izbrati in izvesti ukrepe, s katerimi zagotovi varno delo.
Posebna pravila za delo na prostem
Dodatne zahteve veljajo za gradbene delavce, komunalne delavce, zaposlene v kmetijstvu in druge, ki delajo na prostem ter so neposredno izpostavljeni soncu.
Pri temperaturi zraka nad 30 stopinj Celzija se lahko delo na prostem izvaja le, če delodajalec zagotovi:
- najmanj 15-minutne prekinitve dela na vsaki dve do tri ure;
- brezplačne brezalkoholne napitke;
- prostor za odmor, zaščiten pred soncem in drugimi neugodnimi vremenskimi vplivi;
- ustrezno zaščito pred sončnim sevanjem, če delo poteka na neposrednem soncu.
Najtežja fizična dela naj bodo opravljena zgodaj zjutraj, pri delu v zelo visokih temperaturah pa inšpektorat priporoča delo v paru. Tako je ob morebitni slabosti ali drugih zdravstvenih težavah pomoč hitreje dosegljiva.
Klimatiziran prostor naj ne bo prehladen
Inšpektorat priporoča, da temperatura v klimatiziranem prostoru ni več kot sedem stopinj nižja od zunanje temperature. Delavci naj dnevno popijejo do tri litre vode, ob močnejšem potenju pa po potrebi tudi napitke z elektroliti.
Priporočljiva so lahka, svetla in zračna oblačila. Izogibati se je treba alkoholu ter težki, zelo slani in močno začinjeni hrani.
Delavci in odgovorne osebe morajo poznati tudi znake vročinske izčrpanosti in vročinskega udara. Ob pojavu omotice, slabosti, zmedenosti, močnega glavobola ali izgube zavesti je treba delo nemudoma prekiniti in zagotoviti pomoč.
