Visoko na Ribniškem Pohorju se med ruševjem skriva jezero, ki pravzaprav ni pravo jezero. Do zaščitenega visokega barja vodi kratka in razgledna pot, primerna tudi za družine z mlajšimi otroki.
Ribniško jezero je eden najbolj nenavadnih kotičkov Pohorja. Leži na približno 1490 metrih nadmorske višine, pod Jezerskim vrhom, obdano z ruševjem, šotnimi mahovi in pohorskimi gozdovi. Ob mirnem vremenu deluje skoraj pravljično, še posebej zaradi lesene poti, ki pohodnike pripelje čez občutljiva barjanska tla.
Najkrajši družinski izlet se začne pri Ribniški koči. Od tam je do jezera približno pol ure hoje, za pot v obe smeri pa si je z ogledi in postanki dobro vzeti najmanj eno uro. Za celotno traso boste porabili približno 2,6 kilometra in od 40 do 50 minut čiste hoje.
Najprej razgled, nato skrivnostno barje
Pot od koče sprva vodi po travnatem pobočju proti Jezerskemu vrhu, visokemu 1537 metrov. Vzpon ni dolg, pohodnike pa na vrhu pričakata spomenik žrtvam narodnoosvobodilnega boja in širok razgled na pohorske planje, okoliške doline ter bolj oddaljene vrhove.
Z Jezerskega vrha se pot začne rahlo spuščati. Ko doseže območje naravnega rezervata, jo nadaljuje lesena brv, ki obiskovalce pripelje do Ribniškega jezera. Pot iz brun ni namenjena le lažjemu dostopu, temveč predvsem varovanju občutljivih barjanskih tal, zato je ne smemo zapuščati.
Pot je primerna za večje otroke, mlajše pa lahko vzamemo v nosilki. Voziček zaradi travnate, mestoma neravne podlage in lesenih poti ni primerna izbira. Čeprav izlet tehnično ni zahteven, je priporočljiva pohodna obutev, saj so tla po dežju lahko mokra in spolzka.
Jezero, ki se napaja samo z deževnico
Ribniško jezero pravzaprav ni klasično jezero, temveč del visokega šotnega barja, ki naj bi se začelo razvijati pred približno 8000 leti. Njegova posebnost je, da vodo prejema zgolj iz padavin, ne iz potokov ali podzemnih izvirov.
Vodna površina je dolga približno 84 metrov, široka do 40 metrov in globoka največ okoli enega metra. V okolici je še več manjših barjanskih oken. Pod rastlinjem se skrivajo debele plasti šote, ki so nastajale iz počasi razpadajočih rastlinskih ostankov.
Območje je naravovarstveno zaščiteno. Zavod RS za varstvo narave Ribniško barje uvršča med pomembna pohorska mokrišča, za njihovo ohranitev pa so bile urejene tudi lesene pohodne poti.
Koča ni odprta vsak dan
Izlet lahko zaključimo pri Ribniški koči na Pohorju, ki stoji na višini 1507 metrov. Po trenutno objavljenih podatkih Planinske zveze Slovenije je koča odprta ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih, med tednom pa je praviloma zaprta. Ker se urnik ob slabem vremenu lahko spremeni, ga je pred odhodom priporočljivo preveriti.
Najlepši čas za obisk je od pozne pomladi do zgodnje jeseni. Tudi poleti je treba v nahrbtnik dodati toplejši kos oblačila, saj se na odprtem pohorskem grebenu vreme hitro spremeni. Ribniško jezero je kratek izlet, toda zaradi razgledov, lesenih poti in 8000 let starega barja deluje kot prava odprava v drugačen svet.
