V Sloveniji je leta 2025 umrlo 21.223 prebivalcev oziroma 283 manj kot leto prej. Povprečna starost ob smrti je znašala 79,3 leta, vendar je bila razlika med moškimi in ženskami velika. Umrli moški so bili v povprečju stari 75,4 leta, umrle ženske pa 83,1 leta.
Po končnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je lani umrlo 10.543 moških in 10.680 žensk. Na 1.000 prebivalcev je umrlo deset ljudi.
Število umrlih se je v primerjavi z letom 2024 zmanjšalo za približno odstotek. Takrat je umrlo 21.506 prebivalcev Slovenije.
Najvišjo stopnjo umrljivosti so lani imeli v pomurski statistični regiji, kjer je umrlo 12,4 prebivalca na 1.000 prebivalcev. Najnižja je bila v osrednjeslovenski regiji, in sicer 8,5 umrlega na 1.000 prebivalcev.
Razlika med moškimi in ženskami skoraj osem let
Povprečna starost umrlih moških je znašala 75,4 leta in je bila za 0,3 leta nižja kot leto prej. Pri ženskah se je povprečna starost ob smrti zvišala z 82,7 na 83,1 leta.
Ženske so bile ob smrti v povprečju 7,7 leta starejše od moških.
Razlika je povezana tudi z višjo prezgodnjo umrljivostjo moških. Delež umrlih pred dopolnjenim 65. letom starosti je v celotni populaciji znašal 13,3 odstotka. Med umrlimi moškimi jih je bilo mlajših od 65 let 18,7 odstotka, med umrlimi ženskami pa 7,9 odstotka.
Prezgodnja umrljivost se kljub temu dolgoročno znižuje. Leta 2015 je pred 65. letom umrlo 27 odstotkov vseh umrlih moških in 11 odstotkov umrlih žensk.
Največ ljudi umrlo 26. decembra
V Sloveniji je lani vsak dan umrlo povprečno 58 prebivalcev. Največje dnevno povprečje so zabeležili decembra, ko je na dan umrlo povprečno 70 ljudi.
Dan z največ smrtnimi primeri je bil 26. december, ko je umrlo 97 prebivalcev.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da se povprečna starost ob smrti v Sloveniji zvišuje že več desetletij. Najpogostejši vzroki smrti ostajajo bolezni srca in ožilja ter rakava obolenja. Skupaj so predstavljali 68 odstotkov vseh vzrokov smrti.
Vzroki se razlikujejo tudi glede na starost. Pri najmlajših so v ospredju stanja, povezana z obdobjem okoli rojstva, in prirojene nepravilnosti. Pri mlajših prebivalcih imajo večji delež poškodbe in zastrupitve, v srednjih letih rakava obolenja, v višji starosti pa bolezni obtočil in rak.
Umrlo 35 dojenčkov
Med umrlimi je bilo tudi 35 otrok, mlajših od enega leta, od tega 26 dečkov in devet deklic. Stopnja umrljivosti dojenčkov je znašala 2,1 na 1.000 živorojenih otrok.
Čeprav je bila nekoliko višja kot leto prej, se umrljivost dojenčkov dolgoročno zmanjšuje. V zadnjih 18 letih je bila praviloma nižja od treh umrlih dojenčkov na 1.000 živorojenih.
Pričakovano trajanje življenja se je medtem podaljšalo. Deček, rojen v Sloveniji leta 2025, lahko ob nespremenjenih razmerah umrljivosti pričakuje 79,67 leta življenja, deklica pa 85,09 leta. Pri dečkih se je pričakovano trajanje življenja povečalo za 0,2 leta, pri deklicah pa za 0,4 leta.
Umrlo 4.262 prebivalcev več, kot se jih je rodilo
Leta 2025 se je v Sloveniji rodilo 16.961 otrok, umrlo pa je 21.223 prebivalcev. Naravni prirast je bil tako negativen in je znašal minus 4.262 prebivalcev.
To je bila peta najbolj negativna letna vrednost po letu 1945. Največji presežek umrlih nad rojenimi so zabeležili decembra, ko je znašal 779 prebivalcev, in januarja, ko je znašal 656 prebivalcev.
Edini mesec s pozitivnim naravnim prirastom je bil september. Takrat se je rodilo 28 prebivalcev več, kot jih je umrlo. Naravni prirast je bil že četrto leto zapored negativen v vseh slovenskih statističnih regijah.
