Ameriški podpredsednik J. D. Vance je po pogovorih z iranskimi predstavniki v Švici ocenil, da so srečanja ustvarila “dobre temelje za uspešen končni dogovor”, medtem ko se pogajanja med Washingtonom in Teheranom nadaljujejo na strokovni ravni. Cilj je oblikovati trajnejšo rešitev po začasnem premirju in urediti odprta vprašanja, povezana z iranskim jedrskim programom ter regionalno varnostjo.
Po navedbah ameriških predstavnikov so pogajalci dosegli napredek pri več ključnih temah, med njimi pri vzpostavitvi mehanizmov za zagotavljanje varne plovbe skozi Hormuško ožino in pri zmanjševanju napetosti med Izraelom ter proiranskim gibanjem Hezbolah v južnem Libanonu.
Šestdeset dni za iskanje trajne rešitve
Začasni sporazum med Washingtonom in Teheranom predvideva 60-dnevno obdobje pogajanj o prihodnosti iranskega jedrskega programa in drugih odprtih vprašanjih. Zahodne države že dalj časa izražajo zaskrbljenost, da bi Iran jedrske zmogljivosti lahko uporabil tudi za vojaške namene, medtem ko Teheran takšne očitke zavrača.
Vance je po koncu srečanj zapustil Švico, tehnične delegacije obeh strani pa nadaljujejo pogajanja o podrobnostih morebitnega dogovora.
Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem poudaril pomen odprte Hormuške ožine za svetovne energetske tokove. “Dokler nas spoštujejo, ne bomo imeli težav,” je dejal in dodal, da je medsebojno spoštovanje ključno za uspeh pogajanj.
Hormuška ožina ostaja eno ključnih vprašanj
Hormuška ožina je med vojno postala eno najobčutljivejših geopolitičnih žarišč, saj predstavlja eno najpomembnejših svetovnih poti za prevoz nafte. Po začasnem premirju je promet skozi območje znova stekel, čeprav glavna plovna pot po navedbah uradnikov še ni v celoti normalizirana.
Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je po pogovorih poudaril, da bo Iran še naprej upravljal plovbo skozi ožino v skladu z mednarodnim pravom. Ob vrnitvi iz Švice je izrazil pričakovanje, da bo ponovna normalizacija prometa prispevala k okrevanju regionalnega in svetovnega gospodarstva.
Ghalibaf in iranski zunanji minister Abbas Araghchi sta se nato v Omanu sestala z zunanjim ministrom Badrom al-Busaidijem, kjer so razpravljali o nadaljnjih mirovnih prizadevanjih in varnosti pomorskih poti.
Omilitev sankcij in umirjanje naftnega trga
Ameriško ministrstvo za finance je medtem izdalo 60-dnevno dovoljenje za začasno omilitev sankcij proti iranski nafti, kar predstavlja del izvajanja začasnega sporazuma med državama. Dovoljenje odpira možnost uvoza iranske nafte v ZDA, kjer večjih količin iz Irana niso uvažali že več desetletij.
Povečala se je tudi plovba tankerjev skozi Hormuško ožino. Po podatkih analitičnega podjetja Kpler je bilo med koncem tedna zabeleženih 71 potrjenih tranzitov, pri čemer je bilo samo v soboto opravljenih 35 prehodov. Pred izbruhom vojne je skozi ožino vsak dan plulo približno od 100 do 130 ladij.
