Kdor je služil obvezni vojaški rok, lahko to obdobje pri upokojitvi izkoristi na dva načina. Vojaški rok mu lahko zniža starostno mejo za upokojitev, od leta 2026 pa lahko namesto tega prinese tudi višji odmerni odstotek in s tem višjo pokojnino. Obe možnosti hkrati praviloma nista mogoči.
Obvezno služenje vojaškega roka je lahko ob upokojitvi precej pomembnejše, kot se zdi na prvi pogled. Zakon omogoča, da se del tega obdobja uporabi za znižanje starostne meje za starostno pokojnino, od začetka leta 2026 pa je mogoče izbrati tudi drugo možnost – povečanje odmernega odstotka.
Izbira je pomembna predvsem za tiste, ki se približujejo upokojitvi, saj ima vsaka možnost drugačen učinek. Prva omogoča odhod v pokoj prej, druga pa prinaša višjo pokojnino.
Za koliko lahko vojaški rok zniža starost?
Pri znižanju starostne meje se upoštevata dve tretjini dejanskega trajanja obveznega vojaškega roka.
To denimo pomeni:
- šest mesecev vojaškega roka – štiri mesece nižja starost,
- devet mesecev – šest mesecev,
- 12 mesecev – osem mesecev,
- 15 mesecev – deset mesecev,
- 18 mesecev – 12 mesecev.
V letu 2026 lahko oseba s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa starostno pokojnino praviloma pridobi pri 60 letih. Če je denimo služila 12 mesecev obveznega vojaškega roka, se lahko zahtevana starost ob izpolnjevanju vseh drugih pogojev zniža za osem mesecev.
Pri tej poti obstaja tudi spodnja meja. Pri 40 letih pokojninske dobe brez dokupa se lahko leta 2026 starost zaradi služenja vojaškega roka zniža največ do 58 let.
Podrobna pravila je mogoče preveriti na strani ZPIZ o znižanju starostne meje.
Pomembno: takšna upokojitev sama po sebi ni predčasna pokojnina s trajnim malusom. Gre za znižanje starostnega pogoja za pridobitev starostne pokojnine.
Od leta 2026 tudi višja pokojnina
Novost pokojninske reforme je možnost, da se obvezni vojaški rok namesto za znižanje starostne meje uporabi za povečanje odmernega odstotka.
Po podatkih ZPIZ se pokojnina dodatno odmeri:
- za 0,8 odstotne točke, če je vojaški rok trajal od pet do manj kot devet mesecev,
- za 1,2 odstotne točke, če je trajal od devet do manj kot 12 mesecev,
- za 1,6 odstotne točke, če je trajal od 12 do manj kot 15 mesecev,
- za 2 odstotni točki, če je trajal 15 mesecev ali več.
Razlika se nato pozna pri vsakem mesečnem izplačilu pokojnine.
Če ima zavarovanec na primer pokojninsko osnovo 1.500 evrov in je vojaški rok služil 12 mesecev, 1,6 odstotne točke pomeni približno 24 evrov bruto višjo pokojnino na mesec.
Pri najmanj 15 mesecih služenja bi dodatni 2 odstotni točki pri enaki osnovi pomenili približno 30 evrov bruto več na mesec.
Primer: osem mesecev prej ali višja pokojnina?
Vzemimo zavarovanca, ki ima leta 2026 pri 59 letih in štirih mesecih že dopolnjenih 40 let pokojninske dobe brez dokupa, vojaški rok pa je služil 12 mesecev.
Če vojaški rok uporabi za znižanje starosti, se lahko ob izpolnjevanju drugih pogojev upokoji osem mesecev pred 60. letom.
Če se odloči, da bo delal do 60. leta in vojaški rok uporabil za višjo odmero, bo zaradi njega dobil 1,6 odstotne točke višji odmerni odstotek. Če medtem nadaljuje obvezno zavarovanje po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa, lahko na končno višino pokojnine dodatno vpliva tudi ugodnejše vrednotenje nadaljnjega dela.
O tem smo podrobneje pisali v prispevku Daljše delo pomeni višjo pokojnino: Koliko pridobite za dodatno leto?.
Isti vojaški rok praviloma le za en namen
Tu je najpomembnejša omejitev. ZPIZ opozarja, da pri pravicah, prvič uveljavljenih po 1. januarju 2026, istega služenja vojaškega roka ni mogoče najprej uporabiti za višji odmerni odstotek, pozneje pa še za znižanje starosti ali obratno.
Drugačna ureditev velja za nekatere zavarovance, ki so prvo pravico uveljavili do konca leta 2025, zato je pri teh primerih smiseln individualni izračun ZPIZ.
Kaj se torej bolj splača? Če vojaški rok omogoči odhod v pokoj več mesecev prej in želi zavarovanec prenehati delati, je znižanje starosti lahko zelo dragoceno. Če namerava delati do rednega izpolnjevanja pogojev ali še dlje, je lahko zanimivejši dodatni odmerni odstotek, saj zvišuje pokojnino pri vseh nadaljnjih izplačilih.
Pred vložitvijo zahteve se zato splača pri ZPIZ preveriti obe možnosti in njun dejanski finančni učinek.
