Dopust naj bi človeka napolnil z energijo, a se mnogi septembra vrnejo v službo z občutkom, da so še bolj izčrpani kot pred njim. Razlog ni nujno v tem, da počitka ni bilo dovolj: težavo pogosto naredi nenaden prehod iz poznejšega, manj urejenega poletnega ritma v zgodnja jutra, polne urnike in kopico obveznosti.
Prvi tedni septembra so za veliko ljudi nekakšen drugi začetek leta. Otroci se vrnejo v šolo, starši usklajujejo prevoze in dejavnosti, na delovnih mestih se znova odprejo projekti, ki so poleti stali. Hkrati se dnevi opazno krajšajo. Telo, ki se je navadilo na poznejše odhode v posteljo in počasnejša jutra, se mora prilagoditi precej hitreje, kot bi si želeli.
Utrujenost zato ni vedno znak, da človek potrebuje še en dopust. Pogosto je znak, da se je ritem prehitro spremenil.
Dopust ni vedno enak počitku
Tudi poletje je lahko naporno. Pozni večeri, potovanja, vročina, več alkohola, manj redni obroki in dolge vožnje se hitro naberejo. Če se nato v ponedeljek po dopustu ura nenadoma nastavi na šest zjutraj, nastane nekaj, kar bi lahko opisali kot jet lag brez letala.
Britanska javnozdravstvena služba NHS med pogostimi vzroki za utrujenost navaja premalo spanja, stres, neurejeno prehrano in življenjski slog. Posebej opozarja, da je pomembno razlikovati med običajno utrujenostjo in izčrpanostjo, ki ne popusti niti po počitku. Tudi strokovnjaki klinike Mayo opozarjajo, da se za utrujenostjo včasih skrivajo zdravila, depresija ali bolezenska stanja, ki potrebujejo obravnavo.
Če človek le nekaj dni težje vstaja, še ne pomeni, da je z njim kaj narobe. Če utrujenost vztraja, omejuje vsakdan ali se ji pridružijo drugi znaki, pa je ne gre odpisati kot “jesensko”.
Veliko naredi že to, da se urnik spanja ne poskuša popraviti v eni sami noči. Bolj realno je, da se uro odhoda v posteljo vsak dan premakne za 15 do 30 minut. Pomaga tudi jutranja dnevna svetloba, saj telesu sporoča, da je čas za budnost.
Kdaj ne gre več le za prehod v ritem
Utrujenost lahko spremljajo slabša koncentracija, razdražljivost, občutek “megle v glavi” in želja po sladkem ali dodatni kavi. To so precej pogosti spremljevalci neprespanosti in stresa. Kava sicer lahko za kratek čas prikrije težavo, ne more pa nadomestiti spanja.
Smiselno je, da človek nekaj dni opazuje vzorec: koliko spi, kako se počuti zjutraj, kdaj energija najbolj pade in ali se stanje ob koncu tedna izboljša. Včasih je rešitev presenetljivo preprosta — manj ekranov pozno zvečer, rednejši obroki, dovolj tekočine in krajši odmor sredi dneva.
Če se utrujenost vleče več tednov, vpliva na delo in domače življenje ali jo spremljajo nenamerno hujšanje, spremembe razpoloženja, zasoplost, bolečine v prsih oziroma izrazito smrčanje in dušenje med spanjem, je primeren pogovor z osebnim zdravnikom. NHS navaja, da lahko zdravnik glede na težave presodi tudi o preiskavah za pogoste vzroke, denimo slabokrvnost, sladkorno bolezen ali motnje delovanja ščitnice.
Stres se pogosto najprej pokaže na telesu — o tem smo pisali tudi v prispevku ko stres postane fizičen. September zato ni dober čas za zahtevo, da moramo biti takoj spet stoodstotni. Bolj koristno je, da si prvi teden ali dva pustimo nekaj prostora za prilagoditev.
