RTV Slovenija bo lahko pri državni zakladnici najela do 9,5 milijona evrov posojila. Javni zavod je sicer računal na 12 milijonov evrov, zato bo manjkajoči denar iskal tudi pri komercialnih bankah. Ob skoraj 163 milijonih evrov načrtovanih letnih prihodkov se zato vse glasneje zastavlja vprašanje, kako RTV Slovenija upravlja denar, ki ga prejema iz obveznega prispevka, državnega proračuna in drugih virov.
Radiotelevizija Slovenija se bo lahko pri državni zakladnici zadolžila za največ 9,5 milijona evrov, čeprav je vodstvo zavoda računalo na možnost črpanja 12 milijonov evrov. Gre za povratno likvidnostno posojilo, s katerim RTV Slovenija premošča obdobja med zapadlostjo obveznosti in prilivi denarja.
Direktorat za zakladništvo je po navedbah uprave nižji znesek utemeljil s prihajajočim rebalansom državnega proračuna za leto 2026 in negotovostjo glede virov, iz katerih bo RTV Slovenija posojilo vrnila. Zavod bo moral manjkajočih 2,5 milijona evrov poiskati drugje, med drugim pri poslovnih bankah.
Uprava zagotavlja, da bodo julijske plače in honorarji izplačani pravočasno. Neposredna nevarnost za zaposlene naj bi bila tako odpravljena, odprto pa ostaja bistveno širše vprašanje: zakaj javni zavod z izdatnimi in večinoma vnaprej določenimi viri prihodkov nima dovolj denarne rezerve niti za tekoče poslovanje?
Skoraj 163 milijonov evrov prihodkov
Poslovni načrt RTV Slovenija za leto 2026 predvideva približno 162,9 milijona evrov prihodkov in skoraj enako višino odhodkov. Samo iz obveznega RTV-prispevka naj bi zavod letos prejel približno 109,2 milijona evrov.
RTV Slovenija poleg tega iz državnega proračuna pričakuje 15,23 milijona evrov za narodnostne programe in glasbeno produkcijo. Preostanek prihodkov predstavljajo oglaševanje, tržne dejavnosti, sofinanciranje in drugi viri.
Res je, da načrtovani prihodki na račun ne pridejo vsi hkrati in da likvidnostno posojilo samo po sebi še ne pomeni izgube ali plačilne nesposobnosti. Toda ponavljajoče se zadolževanje, opozorila o ogroženih plačah in iskanje kreditov pri poslovnih bankah kažejo, da problem ni več zgolj kratkoročen časovni zamik med prihodki in odhodki.
Junija si je RTV Slovenija pri zakladnici izposodila 8,1 milijona evrov, do konca meseca pa je vrnila le 2,5 milijona evrov. Preostali dolg je znašal 5,6 milijona evrov. Že marca je zavod za premostitev likvidnostnih težav najel približno šest milijonov evrov posojila.
Dobiček na papirju, denarja na računu ni
Posebej pomenljiv je podatek iz poročila RTV Slovenija o poslovanju od januarja do maja. Zavod je v tem obdobju izkazoval 1,49 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki, a je med prihodke že vračunal 6,37 milijona evrov državnega sofinanciranja, ki ga dejansko še ni prejel. Brez teh knjiženih prihodkov bi bil rezultat negativen v višini 4,88 milijona evrov.
RTV Slovenija odgovornost za težave pripisuje tudi državi, ker denar za narodnostne programe in glasbeno produkcijo še ni bil nakazan. Nekdanji generalni direktor Igor Kadunc pa je opozoril, da je uprava več mesecev zavračala sklenitev pogodb, s katerimi bi lahko uredila izplačilo. Portal24.si je o njegovih očitkih podrobneje že poročal.
Javni servis ima obsežne zakonske naloge, številne programe in visoke stroške dela. To pa vodstva ne odvezuje odgovornosti za gospodarno poslovanje. Ob skoraj 163 milijonih evrov načrtovanih prihodkov javnost upravičeno pričakuje natančen odgovor, zakaj zavod nima dovolj denarja za tekoče obveznosti, kako bo posojila vrnil in katere konkretne ukrepe bo sprejel za zmanjšanje stroškov.
Vprašanje zato ni več zgolj, koliko dodatnega denarja potrebuje RTV Slovenija. Vprašanje je tudi, kako upravlja denar, ki ga že ima zagotovljenega.
