Zavod za zaščito žrtev parlamentarne preiskave 2022–2026 ter Boris Tomašič, Jože Biščak, Franci Zavrl, Bojan Požar, Miran Videtič, Edvard Kadič in Sebastjan Jeretič so vložili dopolnitev in razširitev kazenske ovadbe zoper nekdanjo predsednico parlamentarne preiskovalne komisije Tamaro Vonta. Ovaditelji ji očitajo domnevno zlorabo uradnega položaja ter nedovoljeno uporabo in razkrivanje poslovnih, davčnih in finančnih podatkov. O tem, ali obstajajo razlogi za sum kaznivega dejanja in ali bo uveden kazenski postopek, bosta odločala policija in pristojno državno tožilstvo.
Dopolnitev ovadbe so danes vložili na Policijski postaji Ljubljana Center, vse naznanitelje pa po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Stušek iz Celja.
Gre za razširitev ovadbe, ki jo je družba NovaTV24.si vložila 28. januarja 2026 in maja še dopolnila. Vložniki predlagajo, naj pristojni organ obe zadevi zaradi istega historičnega dogodka oziroma medsebojno povezanih ravnanj obravnava skupaj in vodi enoten predkazenski postopek.
O ustanovitvi zavoda in očitkih nekaterih zaslišanih pred parlamentarno komisijo smo na Portal24.si že poročali.
Očitki o zlorabi položaja in poslovnih skrivnostih
Ovadba se nanaša na sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika ter na sum izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti po prvem odstavku 236. člena KZ-1.
Naznanitelji ob tem poudarjajo, da tožilstvo in sodišče nista vezana na pravno opredelitev, navedeno v ovadbi. Po njihovi oceni bi bilo treba preveriti tudi, ali bi lahko očitana ravnanja izpolnjevala zakonske znake nevestnega dela v službi, kršitve tajnosti postopka ali zlorabe osebnih podatkov.
Pri tem ne trdijo, da so bila kazniva dejanja že dokazana, temveč pristojnim organom naznanjajo sum in jim prepuščajo nadaljnjo presojo.
Tamara Vonta je parlamentarni preiskovalni komisiji predsedovala od 24. novembra 2023 do 13. marca 2026. Državni zbor je komisijo ustanovil junija 2022, njena naloga pa je bila preiskovanje suma nezakonitega financiranja političnih strank ter domnevno prikritega oziroma neplačanega izvajanja oglaševalskih vsebin in druge politične propagande pred volitvami in med volilno kampanjo leta 2022.
Komisija je med drugim preverjala tudi morebiten vpliv nosilcev javnih funkcij na oglaševanje javnega sektorja v medijih.
Podatki bank in Finančne uprave
Po navedbah vložnikov ovadbe naj bi Vonta med zaslišanji prič uporabljala in javno razkrivala podatke, ki jih je komisija pridobila od bank in Finančne uprave. Šlo naj bi za poslovne skrivnosti ter davčne in finančne podatke posameznikov oziroma družb, katerih zakoniti zastopniki so bili zaslišani.
Ovadba se nanaša predvsem na zaslišanja Borisa Tomašiča, Jožeta Biščaka, Francija Zavrla in Bojana Požarja. Vložniki zatrjujejo, da se nekatera vprašanja niso nanašala na zakoniti predmet parlamentarne preiskave, temveč na njihove poslovne odnose in finančne transakcije z zasebnimi tretjimi osebami.
Po njihovih navedbah naj podatki ne bi bili pridobljeni skladno z zakonom, prav tako naj za njihovo uporabo ne bi obstajala ustrezna pravna podlaga. Vonti očitajo, da naj bi podatke uporabljala zunaj namena in meja uradnih pooblastil.
Med pravnimi osebami, povezanimi z ovaditelji, so v vlogi navedene družbe Nova obzorja, NovaTV24.si, Nova hiša in Lanaka Media ter družbe, povezane s Francijem Zavrlom.
Pri Miranu Videtiču in Sebastjanu Jeretiču se ovadba sklicuje na dopis komisije iz decembra 2025, naslovljen na družbo Vi-Pu, ki se je nanašal na sodelovanje z družbo Neurovirtu. Ovaditelji trdijo, da omenjeni družbi nista bili predmet parlamentarne preiskave.
Policiji predlagajo pridobitev dokumentacije
Del dokumentacije naj bi komisija pridobila še v času, ko jo je vodila Mojca Šetinc Pašek, zoper katero je bila julija 2024 vložena ločena ovadba. Vložniki poudarjajo, da Vonti ne pripisujejo odgovornosti za vse predhodno pridobljene podatke, temveč se očitki nanašajo na njena ravnanja po prevzemu vodenja komisije.
Vloga se med drugim sklicuje na končno poročilo komisije z 2. marca 2026 ter na zapisnik seje iz aprila 2024, na kateri je bil zaslišan Franci Zavrl.
Policiji predlagajo, naj od Državnega zbora pridobi dokumentacijo o zahtevah za posredovanje bančnih in davčnih podatkov, zapisnike in magnetograme zaslišanj ter gradivo iz zaprtih delov sej.
Domnevno škodo opisujejo kot poseg v zasebnost, ugled, dobro ime, poslovne interese ter varstvo poslovnih in davčno-finančnih podatkov. Opozarjajo tudi, da so bili zakoniti zastopniki družb zaslišani kot priče, čeprav naj bi se preverjanje dejansko nanašalo na njihovo lastno poslovanje. Po njihovem mnenju bi bil s tem lahko prizadet privilegij zoper samoobtožbo.
Vonta je očitke o nezakonitem delu že zavrnila
Tamara Vonta se na današnjo razširitev ovadbe za zdaj še ni javno odzvala. Je pa ob ustanovitvi zavoda septembra zavrnila očitke, da je komisija delovala nezakonito.
“Naše delo ni bilo nezakonito. Ne bomo dovolili, da se zakonito parlamentarno preiskovanje prikazuje kot kriminal samo zato, ker smo posegli v interese ljudi, ki so bili dolgo časa prepričani, da jim nihče nič ne more,” je tedaj dejala.
Poudarila je tudi, da je bila večina prič v postopke vključena že pred njenim prihodom na čelo komisije. Ustanovitelji zavoda pa vztrajajo, da so bila z ravnanjem komisije kršena njihova ustavna in zakonska upravičenja.
Vložitev kazenske ovadbe sama po sebi ne pomeni, da je bilo kaznivo dejanje storjeno. Policija bo najprej preverila navedbe in zbrala obvestila, nato pa bo o morebitnih nadaljnjih korakih odločalo pristojno državno tožilstvo.
