Nekdanji predsednik republike Borut Pahor je v obsežnem pogovoru za medij New Eastern Europe spregovoril o svojem političnem vzponu po padcu vlade, kampanjah, ki sta mu prinesli dva predsedniška mandata, pomenu neposrednega stika z ljudmi in nevarnostih političnega komuniciranja, omejenega na družbena omrežja. Razkril je tudi, zakaj se je po odhodu iz politike odločil za podjetništvo in komercialna sodelovanja.
Pahorjeva politična pot je v prispevku novinarja Tunacana Tune predstavljena predvsem kot zgodba o vrnitvi po enem najtežjih obdobij njegove kariere. Septembra 2011 je njegova vlada izgubila zaupnico, na predčasnih volitvah pa so Socialni demokrati, ki so leta 2008 osvojili 29 poslanskih sedežev, dobili le deset mandatov. Junija 2012 je Pahor z desetimi glasovi razlike izgubil še vodenje stranke.
Toda prav na kongresu, na katerem je po skoraj 15 letih ostal brez predsedniškega položaja v SD, je napovedal kandidaturo za predsednika republike. Decembra istega leta je bil z 67,37 odstotka glasov izvoljen za predsednika, pet let pozneje pa je osvojil še drugi mandat.
“Takrat tudi jaz nisem bil priljubljen. Vendar sem se globoko v sebi zavedal, da sem zmožen več in da lahko kot predsednik republike izpolnim svoja pričakovanja in pričakovanja ljudi. Močno sem verjel vase in, kot se je izkazalo leto pozneje, so tudi ljudje verjeli vame,” je dejal Pahor.
Kampanja brez velikih agencij
Njegova vrnitev ni temeljila na dragi kampanji ali delu velikih oglaševalskih agencij. Ponudbe profesionalnih svetovalcev je zavrnil in se obdal z majhno, mlado ekipo. Ob tem je, kot priznava, spremenil tudi pogled na politično komuniciranje.
Kot predsednik vlade se je trudil javnosti pojasnjevati težke odločitve, sprejete med finančno krizo, vendar je pozneje ugotovil, da ljudje od politikov ne pričakujejo zgolj razlag.
“Ko se politiki srečajo z ljudmi, ti želijo čutiti, da niso tam le zato, da bi se z njimi pogovarjali, ampak da bi jih poslušali,” je poudaril.
Ta ugotovitev je postala osnova njegove predsedniške kampanje leta 2012. Namesto klasičnih shodov se je odločil vstopiti v vsakdanje življenje volivcev. Delal je v tovarnah, na kmetijah in v delavnicah, pobiral smeti, polagal asfalt ter opravljal druga fizična dela. Skupno se je preizkusil na 44 delovnih mestih.
Pahor poudarja, da ni šlo zgolj za kratko fotografiranje v delavski obleki. Na posameznem delovnem mestu je ostal celotno izmeno.
“Če bi delal le uro ali dve, bi kampanjo dojemali kot predstavo. Ker pa sem delal polne izmene, so to razumeli kot pristen trud. To je bil ves smisel kampanje: pokazati, da sem se pripravljen potruditi,” je pojasnil.
Posebej se spominja dela s komunalnim delavcem v Murski Soboti. Ta je bil do njega sprva zadržan, njegov odnos pa se je spremenil, ko je ugotovil, da Pahor po odhodu novinarjev ne bo odšel, temveč bo delo nadaljeval do konca izmene. Pozneje mu je začel svetovati, kako težke vreče lažje in hitreje naložiti v tovornjak.
Kampanja je sčasoma postala osrednja politična zgodba. Pahor se spominja, da je na nacionalnem radiu nekega jutra zaslišal vprašanje: “Kje bo Pahor danes delal?”
“Nenadoma se je celotna kampanja vseh predsedniških kandidatov osredotočila na delo, ki sem ga opravljal. Moji tekmeci preprosto niso imeli nobene možnosti,” je ocenil.
Ob tem zavrača razlago, da so mu zmago prinesle samo odmevne fotografije. “Tisto, kar je na koncu prineslo spremembo, je bilo moje ravnanje,” je dejal. Pomemben del njegovega političnega nastopa je bilo tudi zavzemanje za narodno spravo ter spoštljiv odnos do žrtev fašizma in komunizma. Želel se je predstaviti kot predsednik vseh državljanov, ne le svoje nekdanje politične baze.
Družbena omrežja ne morejo nadomestiti rokovanja
Ko je leta 2017 znova kandidiral za predsednika, je vedel, da kampanje z opravljanjem različnih poklicev ne more preprosto ponoviti. Novo zamisel mu je predlagal sin Luka: tako kot je nekoč kot kandidat za poslanca hodil od vrat do vrat, naj tokrat prehodi Slovenijo.
Pahor je s sinom in manjšo ekipo na poti po državi opravil 979 kilometrov. Družbena omrežja so ljudem sporočala, kje in kdaj ga lahko srečajo, vendar po njegovih besedah niso bila nadomestilo za neposreden stik.
“Politiki zmotno verjamejo, da lahko objava na družbenih omrežjih nadomesti rokovanje in osebni stik. Ne more,” je opozoril.
Po koncu poti je na prvem televizijskem soočenju zaradi telesne izčrpanosti dve uri komaj stal na nogah. Kljub temu pravi: “Kampanja je bila vredna vsakega koraka.”
Nekdanji predsednik se uvršča med pionirje političnega komuniciranja na družbenih omrežjih. Ob Baracku Obami in Justinu Trudeauju omenja tudi sebe, mednarodni mediji pa so ga leta 2017 označili za “kralja Instagrama”. Danes ima po lastnih navedbah na različnih platformah več kot 350.000 sledilcev.
“Nikoli nisem objavil niti enega žaljivega ali strupenega sporočila. Prijaznost, samoironija in sposobnost, da se smejiš samemu sebi, so lahko prav tako zelo privlačne – če si le dosleden,” je dejal.
Hkrati priznava, da lahko družbena omrežja politiko spremenijo v predstavo. “Vedno sem preizkušal, kje so meje, in jih občasno prestopil – ter na poti delal napake,” je povedal.
Po njegovem mnenju priljubljenega komuniciranja ni mogoče samodejno enačiti s populizmom. “Ni vsaka oblika političnega spektakla populizem in ni vse, kar je priljubljeno, nujno populistično,” je poudaril.
Po politiki postal podjetnik
Po koncu drugega predsedniškega mandata leta 2022 se je Pahor umaknil iz aktivne politike. Danes se predstavlja predvsem kot podjetnik. Ukvarja se z mednarodnim svetovanjem, nastopa na dogodkih, poučuje na univerzi ter vodi svoj inštitut in pobudo Prijatelji Zahodnega Balkana. Postal je tudi ustvarjalec vsebin, svojo prepoznavnost na družbenih omrežjih pa je odprl za komercialna sodelovanja.
“Odločitev za monetizacijo družbenih omrežij ni bila lahka in ni bila sprejeta čez noč. Zlahka bi se zmotil. Ni šlo zgolj za zaslužek. Želel sem si dokazati, da lahko nekaj zgradim na področju, ki ga resnično obožujem – v komunikaciji,” je pojasnil.
Z mlado ekipo, ki jo večinoma sestavljajo študenti, želi razvijati nove projekte, tudi na področju mode. “Cilj je vedno biti izviren in delati stvari drugače,” pravi.
Ob tem poudarja, da pri komercialnih sodelovanjih ne sprejme vsake ponudbe. Zaradi odgovornosti do mladih sledilcev je zavrnil sodelovanja z blagovnimi znamkami alkoholnih pijač in ponudniki iger na srečo.
“Ljudje niso zgolj volivci”
Kot eno največjih napak današnje politike Pahor izpostavlja ravnanje politikov, ki stik z državljani iščejo predvsem pred volitvami.
“To ni le napaka s komunikacijskega vidika. Gre za moralno in človeško napako, saj ljudi s takšnim ravnanjem zreduciraš na nič več kot volivce,” je opozoril.
Naslov njegove knjige iz leta 2023, Zmaga je šele začetek, po njegovih besedah povzema bistvo politične odgovornosti. Pahor navaja, da je zmagal na devetih zaporednih volitvah, vendar volilne zmage ne razume kot končnega cilja.
“Ko zmagaš – in jaz sem zmagal na devetih zaporednih volitvah – od ljudi prejmeš neke vrste kredit. Dolžan si ga odplačati. Takrat se začne pravo delo. Sicer jim ostaneš dolžnik,” je dejal.
Na vprašanje, po čem bi želel, da si ga ljudje zapomnijo, je odgovoril: “Velika večina ljudi v Sloveniji bi vam verjetno takoj rekla, da je odgovor sprava. Strinjam se z njimi, čeprav je bilo za tem veliko več kot to.”
Pahor opozarja, da politika, v kateri posamezni tabori nagovarjajo samo svoje podpornike, poglablja delitve, družbo dela bolj krhko in zmanjšuje prostor skupnega. Moti ga tudi, da se prizadevanja za spravo vse pogosteje razumejo kot šibkost in ne kot izraz politične moči.
Erdoğan je zavrnil klic svetovnega voditelja
V pogovoru se je Pahor dotaknil tudi dolgoletnega odnosa s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom. Njuno sodelovanje sega v čas, ko sta bila predsednika vlad. Leta 2011 sta podpisala sporazum o strateškem partnerstvu med Slovenijo in Turčijo, stike pa sta ohranila tudi pozneje.
Pahor se je posebej spomnil obiska Turčije po poskusu državnega udara leta 2016. Med njunim srečanjem je v prostor vstopil Erdoğanov svetovalec in turškemu predsedniku sporočil, da ga želi po telefonu doseči zelo vpliven svetovni voditelj.
Erdoğan naj bi svetovalcu naročil, naj ga ta pokliče pozneje, in dodal: “Ker se trenutno pogovarjam s prijateljem.”
Tudi ta dogodek po Pahorjevem mnenju kaže, da ljudje ne pozabijo, kadar si nekdo zanje resnično vzame čas. To velja tako za odnos med predsednikoma kot za srečanje politika s komunalnim delavcem. Bistveno vprašanje politične verodostojnosti zato ni, ali je bila posneta dobra fotografija, temveč ali politik ostane med ljudmi tudi takrat, ko kamere ugasnejo.
