Ameriška administracija pripravlja obsežno zmanjšanje vojaških zmogljivosti, ki so bile doslej na voljo zavezništvu Nato za operacije v Evropi. Med načrtovanimi spremembami so umik strateških bombnikov dolgega dosega, zmanjšanje števila bojnih letal ter omejitev pomorskih in logističnih zmogljivosti, kar pomeni pomembno spremembo ameriškega prispevka k evropski obrambi.
Po informacijah Euronewsa bodo iz Natovega sistema odstranjene zmogljivosti za tako imenovane globoke napade. To vključuje bombnike B-2 in B-52, pa tudi pomorska sredstva, kot so podmornice z raketnimi sistemi in letalonosilke, ki naj bi jih ZDA prerazporedile na druga območja delovanja.
New York Times pa navaja, da Washington načrtuje tudi zmanjšanje števila lovskih letal F-16 in F-15E, namenjenih podpori zavezništvu, s približno 150 na 100. Število pomorskih izvidniških letal naj bi se zmanjšalo s 26 na 15, Evropa pa naj bi izgubila tudi vseh osem ameriških letal za oskrbo z gorivom v zraku, ki so bila doslej vključena v Natove načrte.
Spremembe potekajo v okviru Natovega sistema modelov sil, ki določa, katere vojaške enote in zmogljivosti so posamezne članice pripravljene zagotoviti za skupne operacije in odvračanje morebitnih groženj. Ameriško evropsko poveljstvo je prejšnji teden potrdilo, da bo svoje prispevke temu sistemu “ustrezno prilagodilo”.
Evropa bo morala prevzeti več odgovornosti
V vrhu Nata že več mesecev opozarjajo, da se bodo Združene države vse bolj usmerjale proti indo-pacifiški regiji, evropske članice pa bodo morale prevzeti večji delež odgovornosti za lastno obrambo. Generalni sekretar Mark Rutte je pred kratkim dejal, da so takšne prilagoditve pričakovane in da evropske države postopoma povečujejo svoje obrambne zmogljivosti.
Kljub temu zmanjšanje ameriških strateških sredstev prihaja v času povečanih napetosti med Washingtonom in nekaterimi evropskimi zaveznicami zaradi njihovega odnosa do konflikta z Iranom.
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih tednih večkrat javno kritiziral evropske članice Nata, ker niso podprle ameriških in izraelskih vojaških aktivnosti proti Iranu. Posebej je izpostavil države, kot so Španija, Italija in Francija, ki po njegovih besedah ameriškim vojaškim operacijam niso omogočile uporabe svojega zračnega prostora ali vojaške infrastrukture.
Obenem več držav članic Nata skupaj s partnericami, med njimi Južno Korejo in Avstralijo, pripravlja načrte za morebitno ponovno odprtje Hormuške ožine po koncu spopadov. V regijo so že napotile vojaške ladje in osebje za pripravo na morebitne operacije, časovni okvir za izvedbo teh načrtov pa ostaja negotov.
