Nemški kancler Friedrich Merz vztraja, da bo Nemčija še naprej podpirala Ukrajino, toda zgodovinski volilni uspeh Alternative za Nemčijo (AfD) je okrepil nasprotovanje dobavam orožja in milijardni pomoči Kijevu. Raziskave kažejo, da zlasti na vzhodu države vse več volivcev zahteva več diplomacije in manj vključevanja Nemčije v vojno.
Razprava prihaja v politično zelo neugodnem trenutku za kanclerja. Kot smo že poročali, kar 78 odstotkov Nemcev meni, da Friedrich Merz ni prava oseba za vodenje vlade.
Merz je v Bundestagu zagovarjal nadaljevanje nemške pomoči Ukrajini z besedami, da Ukrajinci branijo tudi nemško svobodo. Njegov nastop je bil predvsem odgovor na sopredsednico AfD Alice Weidel, ki je vlado pozvala k začetku mirovnih pogajanj.
“Končno se zavzemite za mirovna pogajanja, tako kot to počnejo ZDA,” je dejala Alice Weidel. Zavzela se je tudi za obnovitev dobave poceni ruskega zemeljskega plina in nemški vladi očitala, da Kijevu namenja milijarde evrov na račun nemških davkoplačevalcev.
AfD na vzhodu Nemčije dobila skoraj 44 odstotkov glasov
Stališča AfD do vojne v Ukrajini niso nova, vendar imajo po volitvah v Saški-Anhalt bistveno večjo politično težo. Stranka je 6. septembra prejela 43,8 odstotka glasov in močno prehitela Merzovo CDU, ki je osvojila približno 17 odstotkov.
Če rezultatu AfD prištejemo še glasove za Levo stranko in Zavezništvo Sahre Wagenknecht, je približno 60 odstotkov volivcev podprlo stranke, ki so skeptične do sedanje politike pomoči Ukrajini ali ji odkrito nasprotujejo.
Podatki razkrivajo tudi velik razkorak med vzhodnim in zahodnim delom Nemčije. Po raziskavi ARD-Deutschlandtrend 39 odstotkov prebivalcev zahodnih dežel meni, da so dobave orožja Ukrajini pretirane. Na vzhodu države je takšnih 54 odstotkov.
Politolog Johannes Varwick z Univerze v Halleju je za Deutsche Welle ocenil, da politika nemške vlade do Ukrajine na vzhodu države nima večinske podpore. Po njegovih besedah tega ni nujno mogoče razumeti kot naklonjenost Rusiji, temveč predvsem kot željo po večjem poudarku na diplomaciji.
Strah pred dolgotrajno vojno
V nemški javnosti ostaja močan tudi strah pred neposrednim širjenjem konflikta. Najnovejša raziskava ARD kaže, da se zaradi Rusije počuti ogroženih 56 odstotkov Nemcev, vendar je občutek ogroženosti med prebivalci vzhodnih dežel in volivci AfD manj izrazit.
Politolog Sven Leunig z Univerze v Jeni meni, da številni vzhodni Nemci podpore Ukrajini ne zavračajo iz načelnih razlogov. Predvsem jih skrbi, da bi se Nemčija še bolj zapletla v vojno brez jasnega političnega izhoda.
AfD in BSW ob tem vse uspešneje povezujeta pomoč Ukrajini z domačimi gospodarskimi in socialnimi težavami. Njuni predstavniki trdijo, da vlada zmanjšuje socialne izdatke in zvišuje davke, hkrati pa milijarde evrov namenja tujini.
Delež Nemcev, ki ocenjujejo, da je vojaška pomoč Ukrajini preobsežna, je narasel na 42 odstotkov. Merzova vlada za zdaj zavrača spremembo smeri, toda nadaljnje slabljenje javne podpore bi lahko povečalo pritisk na Berlin. Volilni uspeh AfD tako ne spreminja le nemške notranje politike, temveč postaja vse pomembnejši dejavnik tudi pri prihodnosti evropske podpore Ukrajini.
