Slovenski potrošniki Nacionalni energetski in podnebni načrt za obdobje 2030–2040 slabo poznajo, čeprav bo dokument pomembno vplival na način ogrevanja domov, uporabo prevoznih sredstev in stroške energije. Anketa Zveze potrošnikov Slovenije je pokazala, da je 40,6 odstotka sodelujočih za načrt prvič slišalo šele ob izpolnjevanju vprašalnika.
V anketi ZPS je sodelovalo 1196 potrošnikov. Vsebino Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta oziroma NEPN dobro pozna le 4,8 odstotka vprašanih, zgolj 3,6 odstotka pa jih meni, da so informacije o načrtovanih spremembah na področju ogrevanja in energije dovolj jasne.
Na drugi strani je kar 89,5 odstotka sodelujočih poudarilo, da je predvidljivost stroškov ogrevanja zanje pomembna ali zelo pomembna. ZPS je ugotovitve ankete in svoja stališča že posredovala Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko.
“Potrošniki energetski prehod podpirajo, vendar le, če bo pravičen in predvidljiv. Ljudje morajo vedeti, kaj jih čaka, koliko bo to stalo in kdo jim bo pri tem pomagal. Brez tega prehoda ne bo mogoče izpeljati,” je poudarila predsednica ZPS Jasmina Bevc Bahar.
Največja ovira so višje cene energije
Kot največjo oviro pri energetskem prehodu je 86,1 odstotka sodelujočih navedlo rast cen energije. Posebno negotovost vzbuja napovedano postopno opuščanje zemeljskega plina.
Med uporabniki plina jih 75,8 odstotka pričakuje negativne posledice, 82,2 odstotka pa stroške prehoda na drug način ogrevanja ocenjuje kot visoke. Skrb je povezana predvsem z naložbami v novo ogrevalno napravo, morebitno energetsko prenovo stavbe in prihodnjimi stroški uporabe drugega energenta.
Slovenski dobavitelji plina pred prihajajočo zimo sicer večinoma ne načrtujejo podražitev, dobavo pa ocenjujejo kot stabilno. Dolgoročna vprašanja o prihodnosti plinskega omrežja in stroških njegovega opuščanja kljub temu ostajajo odprta.
Več kot polovica sodelujočih, 55,4 odstotka, kot najprimernejšo obliko pomoči pri prehodu na drug način ogrevanja vidi nepovratna sredstva. Da bi si morali stroške razdeliti Evropska unija, država, energetska podjetja in gospodinjstva, meni 52,3 odstotka vprašanih.
Močna je tudi zahteva po vključevanju javnosti. Kar 78 odstotkov sodelujočih želi imeti več besede pri odločitvah o ogrevanju v svoji občini.
ZPS zahteva izračune vpliva na položnice
ZPS je ministrstvu predlagala, naj finančne in socialne ukrepe vključi že v posamezne scenarije NEPN, ne šele po sprejetju ključnih odločitev. Med temi ukrepi so subvencije, socialne tarife in enotne kontaktne točke, na katerih bi lahko gospodinjstva pridobila razumljive informacije in pomoč.
Za vsak predvideni scenarij bi morala država po oceni ZPS javno prikazati, kako bo vplival na položnice različnih vrst gospodinjstev. Pri tem bi bilo treba upoštevati razlike med lastniki stanovanjskih hiš, stanovalci večstanovanjskih objektov, najemniki in energetsko revnimi gospodinjstvi.
Potrošnike bi bilo treba o morebitnem opuščanju plinskega omrežja obvestiti najmanj deset let vnaprej, stroške prehoda pa pravično porazdeliti, so navedli. ZPS zahteva tudi stabilne in preproste spodbude za celovite energetske prenove, predvsem za večstanovanjske stavbe in ranljiva gospodinjstva.
Med predlogi so še okrepitev neodvisnega energetskega svetovanja, odpravljanje pomanjkanja usposobljenih izvajalcev ter organizacija posebne delavnice za potrošniške in socialne organizacije ter predstavnike ranljivih skupin.
Na podobne težave opozarja tudi Evropska potrošniška organizacija BEUC, katere članica je ZPS. Ta se zavzema za razumljivejše račune za energijo, strožji nadzor nad stroški omrežnine in ustrezno financiranje začetnih stroškov energetskega prehoda za gospodinjstva.
