Bruselj išče nove davčne vire, ker predlogi za financiranje proračuna EU nimajo podpore

ByA. K.

12. junija, 2026 , , ,
EU palača [Foto: Pixabay/USA-Reiseblogger]

Evropska komisija je države članice pozvala, naj predlagajo nove vire prihodkov za skupni proračun Evropske unije, potem ko so pogajanja o predlaganem svežnju davčnih ukrepov obtičala zaradi nasprotovanj med prestolnicami. Po poročanju Euractiva se razprave o tako imenovanih lastnih sredstvih trenutno niso premaknile dlje od tehnične ravni.

Komisija je za prihodnji večletni finančni okvir za obdobje od leta 2028 do 2034 pripravila paket petih novih virov financiranja in sprememb obstoječih mehanizmov. Cilj je zbrati približno 58 milijard evrov letno za financiranje skupnih evropskih politik.

Vendar naj bi večina predlaganih ukrepov naletela na odpor držav članic. Eden od diplomatov EU je za Euractiv dejal, da številne vlade nasprotujejo obravnavi vseh predlogov kot enotnega paketa in nekatere med njimi ocenjujejo kot korak nazaj.

Po informacijah iz diplomatskih krogov Komisija zdaj od držav članic pričakuje alternativne predloge, ki bi jih bilo mogoče hitro uvesti, prinašali stabilne prihodke in hkrati ne bi povzročali velikega administrativnega bremena.

Med najbolj spornimi ostaja vključitev prihodkov iz sistema trgovanja z emisijami ETS, od katerega si Bruselj obeta okoli 9,6 milijarde evrov letno. Poljska temu nasprotuje.

Še več odpora je deležen predlog CORE, ki bi z novo dajatvijo za velika podjetja po ocenah prinesel približno 6,8 milijarde evrov na leto. Več držav meni, da bi tak ukrep škodoval konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

Odprta ostajajo tudi vprašanja glede predlagane dajatve na nezbrane elektronske odpadke, saj države članice zahtevajo dodatna tehnična pojasnila.

Več podpore za ogljične in tobačne prihodke

Po poročanju Euractiva nekoliko več podpore uživa mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), od katerega Komisija pričakuje približno 1,4 milijarde evrov letnih prihodkov.

Pomembna tema ostaja tudi obdavčitev tobačnih izdelkov. Predlagani sistem TEDOR bi lahko po ocenah prinesel okoli 11,2 milijarde evrov letno, vendar je njegova usoda povezana s prenovo evropske zakonodaje o obdavčitvi tobaka.

Dogovor o tej reformi je bil po navedbah diplomatskih virov že blizu, vendar ga je v začetku meseca blokirala Švedska. Del sogovornikov kljub temu pričakuje, da bi lahko po švedskih parlamentarnih volitvah septembra prišlo do omilitve stališč in napredka v pogajanjih.

Evropski parlament je medtem predlagal še uvedbo digitalnega davka in davka na spletne igre na srečo. Slednjemu odločno nasprotujeta Italija in Malta, oba predloga pa bi morala pred morebitno uveljavitvijo prestati dolgotrajen postopek usklajevanja med državami članicami.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je države članice že pozval, naj dosežejo napredek pri iskanju novih lastnih virov financiranja, saj so ti po njegovih besedah ključni za uskladitev ambicioznih evropskih politik z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Za zdaj pa ostaja jasno, da bo pot do dogovora zahtevna in politično občutljiva.