Izjave Kaje Kallas o “apartheidu” v Izraelu sprožile ostre odzive v evropski diplomaciji

ByA. K.

12. junija, 2026 , , , ,
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Kaja_Kallas_at_the_European_Council_in_June_2024_-_02.jpgKaja Kallas [Foto: Wikimedia Commons/EU]

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas se je znašla pod novim valom kritik zaradi izjav, ki naj bi jih dala med obiskom Mehike konec maja. Po navedbah več diplomatskih virov je na zaprtih srečanjih izraelsko ravnanje do Palestincev primerjala z obdobjem apartheida v Južni Afriki, kar naj bi povzročilo precejšnje nezadovoljstvo v delu evropske diplomacije.

Po poročanju Euractiva je Kallas med pogovori z mehiškimi predstavniki govorila o svojem obisku Južne Afrike in muzeja apartheida v Johannesburgu ter razmere v Gazi in na Zahodnem bregu primerjala z nekdanjim sistemom rasne segregacije v tej državi.

Primerjava izraelske politike z apartheidom ostaja ena najbolj občutljivih tem v mednarodni diplomaciji. Čeprav nekatere članice Evropske unije, med njimi Irska in Španija, do Izraela zavzemajo izrazito kritična stališča, takšna opredelitev ni del uradne politike Evropske unije.

Eden od diplomatov EU je za Euractiv dejal: “EU kritizira Izrael in podpira rešitev dveh držav. Primerjava z apartheidom je nesprejemljiva in ni politika EU. To je velik problem, če daje takšne izjave, medtem ko uradno zastopa Evropsko unijo na svetovnem odru.”

Portal navaja, da Kallasin kabinet navedb ni želel komentirati ter ni potrdil niti zanikal poročanja.

Kritike tudi zaradi drugih izjav

Euractiv izpostavlja, da to ni prvi primer, ko so izjave nekdanje estonske premierke sprožile polemike. Na neformalnem srečanju zunanjih ministrov EU konec maja je dejala: “Vsa evropska veleposlaništva so ostala; ameriška so odšla.” Po navedbah portala je bila ta trditev netočna, saj ameriški diplomati Kijeva niso zapustili.

Drugi diplomat EU je za Euractiv ocenil: “Te napake so za vodjo zunanje politike EU nesprejemljive.”

Po navedbah portala se zaradi podobnih primerov znotraj Evropske službe za zunanje delovanje in med državami članicami krepijo razprave o načinu vodenja skupne evropske diplomacije. Nekateri neimenovani uradniki opozarjajo, da javni nastopi visoke predstavnice vplivajo na verodostojnost institucije, ki v mednarodnih odnosih zastopa vseh 27 držav članic.

V odzivu na kritike je Kaja Kallas zaposlenim v Evropski službi za zunanje delovanje poslala sporočilo, v katerem je zapisala: “Pomembno je opozoriti, da so vloge in odgovornosti institucij EU jasno opredeljene v pogodbah. Ta okvir ostaja nespremenjen.”

Euractiv ob tem poroča tudi o notranjih kadrovskih izzivih v Evropski službi za zunanje delovanje, kjer naj bi bilo več vodilnih položajev še vedno nezasedenih, del diplomatov pa po navedbah portala poziva k razpravi o prihodnji organizaciji in učinkovitosti evropske zunanje politike.