Novi spopadi v Hormuški ožini so pretresli svetovne finančne trge. Cene nafte so močno zrasle, vlagatelji pa se znova bojijo motenj v dobavi energentov in ponovnega pritiska na inflacijo.
Svetovni trgi so v ponedeljek začeli teden v znamenju novih napetosti na Bližnjem vzhodu. Po obnovljenih spopadih med Združenimi državami Amerike in Iranom so cene nafte poskočile za več kot štiri odstotke, medtem ko so bile azijske borze večinoma pod prodajnim pritiskom. Največ izgub je utrpela južnokorejska borza, kjer so vlagatelji množično prodajali delnice tehnoloških podjetij.
Do nove zaostritve razmer je prišlo le nekaj dni po ponovnih izmenjavah ognja med ameriškimi in iranskimi silami. Dogajanje sovpada s prizadevanji diplomatov, ki skušajo doseči trajnejši dogovor in zagotoviti odprtost Hormuške ožine, ene najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za izvoz nafte.
Ameriška vojska je v nedeljo izvedla nov val napadov, potem ko naj bi bili v novih incidentih v Perzijskem zalivu tarče več ameriških zaveznikov. Pred tem je Iran napadel trgovsko ladjo v Hormuški ožini, njena posadka pa jo je morala zaradi požara zapustiti.
Iranska revolucionarna garda je po poročanju državne tiskovne agencije IRNA sporočila, da bo “Hormuška ožina zaprta do nadaljnjega in do konca ameriških intervencij v regiji”. Ameriško osrednje poveljstvo (CENTCOM) je na družbenem omrežju X odgovorilo, da je ožina odprta za vsa plovila, ki zakonito plujejo skozi preliv.
Nafta močno dražja, vlagatelji se bojijo nove inflacije
Novi spopadi so takoj vplivali na trg energentov. Cena ameriške lahke nafte WTI se je zvišala za 4,3 odstotka na 74,49 dolarja za sod, medtem ko se je cena severnomorske nafte Brent povečala za 4,2 odstotka na 79,21 dolarja za sod.
Gre za občuten preobrat po padcu cen, ki je sledil objavi ameriško-iranskega dogovora. Trgi zdaj znova vračunavajo geopolitično tveganje, saj bi morebitne motnje v Hormuški ožini lahko vplivale na svetovno oskrbo z nafto.
Analitiki opozarjajo, da bi višje cene energentov lahko znova okrepile inflacijske pritiske. To bi lahko centralne banke prisililo, da bi odložile zniževanje obrestnih mer ali jih v primeru nadaljnje rasti cen celo ponovno zvišale.
Seul izgubil pet odstotkov, tehnološki sektor pod novim pritiskom
Napetosti so se odrazile tudi na delniških trgih. Največji padec je zabeležil južnokorejski indeks Kospi, ki je izgubil 5,0 odstotka in zdrsnil na 7.104,14 točke.
Največji pritisk je bil na tehnološke delnice. Proizvajalec pomnilniških čipov SK hynix je izgubil 10 odstotkov, s čimer je nadaljeval večtedenski padec. Od rekordne vrednosti, dosežene prejšnji mesec, je podjetje izgubilo že približno tretjino tržne vrednosti.
Do padca je prišlo kljub temu, da je družba po rekordni prodaji delnic v vrednosti 26,5 milijarde ameriških dolarjev na newyorški borzi pred tem beležila skoraj 13-odstotno rast. Delnice konkurenčnega Samsunga so v ponedeljek izgubile več kot šest odstotkov.
Pritisk se je razširil tudi na Japonsko. Indeks Nikkei 225 je bil med trgovanjem nižji za 1,1 odstotka pri 67.786,86 točke, med večjimi poraženci pa sta bila proizvajalca čipov Advantest in Tokyo Electron, katerih delnice so izgubile več kot odstotek.
Negativno razpoloženje je prevladovalo tudi v Šanghaju (-0,8 odstotka), Singapurju, Wellingtonu in Džakarti, medtem ko je hongkonški indeks Hang Seng pridobil 0,7 odstotka, pozitivno pa sta trgovala tudi Tajpej in Manila.
Vlagatelji čakajo rezultate največjih bank in proizvajalcev čipov
Ob povečani negotovosti se je okrepil tudi ameriški dolar, saj vlagatelji iščejo varnejše naložbe in vse bolj računajo, da bi ameriška centralna banka Federal Reserve zaradi višje inflacije letos lahko še vsaj enkrat zvišala obrestne mere.
Na valutnih trgih je evro zdrsnil z 1,1415 na 1,1395 dolarja, britanski funt pa z 1,3397 na 1,3380 dolarja. Dolar se je v primerjavi z japonskim jenom okrepil s 161,72 na 162,06 jena, medtem ko je evro proti funtu nekoliko oslabel z 85,20 na 85,17 penija.
