Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj se je udeležil zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju, kjer so ministri razpravljali o prihodnji skupni kmetijski politiki po letu 2027, razmerah na evropskih kmetijskih trgih in prihodnosti ribiškega sektorja. Slovenija je ob tem poudarila pomen ločenega financiranja kmetijstva v prihodnji večletni finančni perspektivi ter zaščite svojih posebnosti na področju kmetijstva in ribištva.
Prvi dan zasedanja je bil posvečen ribištvu. Razprava se je osredotočila na trajnostno upravljanje ribolovnih virov, smernice za leto 2027 in prihodnje izzive skupne ribiške politike.
Minister je ob tem poudaril pomen uravnoteženega pristopa, ki združuje okoljske, gospodarske in socialne cilje, ter izpostavil položaj malega priobalnega ribolova. “Pomembno je še zlasti upoštevanje rezervacij oziroma izjem za manjše ribiške flote tudi pri pripravi prihodnjih večletnih načrtov upravljanja,” je poudaril.
Ob razpravi o izvajanju skupne ribiške politike je opozoril tudi na potrebo po večji odpornosti sektorja. “Treba je krepiti odpornost sektorja, zmanjšati administrativna bremena ter podpreti mali priobalni ribolov. Da bi zagotovili dolgoročno konkurenčen, trajnosten in odporen evropski ribiški sektor, je pomembno izvesti tudi investicije v modernizacijo ribištva,” je dejal.
Slovenija želi jasno ločena sredstva za skupno kmetijsko politiko
Na področju kmetijstva so ministri nadaljevali razpravo o skupni kmetijski politiki za obdobje 2028–2034. Slovenija podpira večjo preglednost pravil in enake pogoje za vse države članice, hkrati pa zagovarja dovolj prožnosti pri izvajanju ukrepov.
“Evropska unija mora državam članicam zagotoviti prožnost pri izvajanju ukrepov ob ohranjanju skupnih ciljev. Slovenija si bo prizadevala za ločeno financiranje SKP v obdobju 2028–2034, saj je to nujno za stabilno načrtovanje in konkurenčnost evropskega kmetijstva,” je poudaril Cigler Kralj.
Ministri so razpravljali tudi o razmerah na evropskih kmetijskih trgih. Evropska komisija je opozorila na nadaljnje stroškovne pritiske, geopolitične negotovosti in vse pogostejše podnebne ekstreme, ki zmanjšujejo stabilnost trgov in vplivajo na več sektorjev, posebej na področju gnojil. Za omilitev razmer pripravlja izredni paket pomoči v vrednosti 540 milijonov evrov ter dodatne ukrepe v okviru obstoječe skupne kmetijske politike.
Minister je pozdravil napovedane ukrepe in poudaril potrebo po dolgoročnih rešitvah. “Treba je najti dolgoročne sistemske rešitve na ravni EU, ki bodo okrepile odpornost sektorja, zagotovile prehransko varnost in izboljšale predvidljivost pogojev za kmete,” je dejal.
Ob tem je komisarju za kmetijstvo Christophu Hansenu predal pismo, s katerim Slovenija zaradi junijskih vremenskih ujm prosi za pomoč iz evropske kmetijske rezerve za prizadete slovenske kmete.
Podpora akvakulturi, nadzoru BSE in prožnejšemu upravljanju medvedov
Slovenija je med razpravo podprla tudi nadaljnji razvoj malega priobalnega ribolova in akvakulture. Minister je poudaril, da morajo biti prihodnje rešitve prilagojene posebnostim držav z manjšimi ribiškimi flotami, ter pozdravil širitev financiranja na področja nadzora, zbiranja podatkov in predelave proizvodov.
Na zasedanju so bile predstavljene še informacije o napredku pri več zakonodajnih predlogih, povezanih s skupno kmetijsko politiko, ekološkim kmetovanjem, zaščito živali med prevozom in rastlinskim razmnoževalnim materialom.
Slovenija je podprla tudi belgijsko pobudo za posodobitev sistema spremljanja goveje spongiformne encefalopatije (BSE) v skladu z najnovejšimi mednarodnimi znanstvenimi standardi ter izrazila podporo prizadevanjem Romunije in drugih držav za bolj prožno upravljanje populacije rjavega medveda.
Ob zaključku zasedanja je Ciper predsedovanje Svetu Evropske unije predal Irski.
