Evropska unija je po več kot desetletju znova pred možnostjo širitve. Najbližje članstvu je Črna gora, ki želi pristopna pogajanja končati še letos in leta 2028 postati 28. članica. Napredek je opazen, toda končna odločitev ne bo odvisna samo od reform v Podgorici, temveč tudi od pripravljenosti sedanjih članic na širitev.
Črna gora je trenutno najnaprednejša med državami kandidatkami za članstvo v Evropski uniji. Pogajanja je začela že leta 2012, odprla je vseh 33 pogajalskih poglavij, do sredine julija pa jih je 18 začasno zaprla.
Julija sta bili začasno zaprti še poglavji o konkurenčni politiki in carinski uniji. Pred tem je država letos končala pogajanja na področjih prostega gibanja delavcev, varstva potrošnikov in zdravja, vseevropskih omrežij ter finančnega nadzora.
Irsko predsedstvo Svetu EU je ob zadnjem napredku Črno goro označilo za vodilno državo v pristopnem procesu. Ob tem je poudarilo, da širitev ni več le politična obljuba kandidatkam, temveč “geopolitična nujnost za evropsko stabilnost in varnost”.
Cilj leta 2028 še ni zagotovljen datum
Črnogorska vlada želi vsa pogajalska poglavja zapreti do konca leta 2026 in državo v EU pripeljati leta 2028. Evropski voditelji so ocenili, da je takšen cilj dosegljiv, vendar Bruselj Črni gori članstva leta 2028 še ni zagotovil.
Začasno zaprta poglavja lahko Unija znova odpre, če država nazaduje pri izvajanju reform. Posebno pomembni ostajata poglavji 23 in 24, ki obravnavata pravosodje, temeljne pravice, svobodo in varnost.
Evropski parlament je junija pozdravil napredek Črne gore, hkrati pa zahteval nadaljnje rezultate pri neodvisnosti pravosodja, boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, svobodi medijev ter delovanju demokratičnih institucij.
Portal24.si je aprila podrobneje predstavil črnogorski cilj članstva leta 2028. Od takrat je Podgorica zaprla še več poglavij, zato se je verjetnost zaključka pogajanj povečala.
Končno besedo bo imela vsaka članica
Tudi če Črna gora izpolni vsa tehnična merila, pristop ne bo samodejen. Pristopno pogodbo morajo potrditi Evropski parlament ter vse države članice v skladu s svojimi ustavnimi postopki.
To pomeni, da lahko članstvo zadrži politični spor v samo eni državi. Pretekle širitve so pokazale, da se v sklepni fazi pogosto odprejo tudi dvostranska vprašanja, ki niso neposredno povezana z evropskimi merili.
V evropskih prestolnicah se zato krepi razprava, ali lahko Unija s 30 ali več članicami še naprej odloča po pravilih, ki na nekaterih področjih zahtevajo soglasje vseh držav. Del evropske politike predlaga odpravo ali omejitev veta pri zunanji politiki in davčnih vprašanjih, drugi pa opozarjajo, da bi to zmanjšalo vpliv manjših držav.
Med zamislimi, ki se pojavljajo v razpravi, so tudi posebne varovalke v prihodnjih pristopnih pogodbah. Te bi EU omogočile ukrepanje, če bi nova članica po vstopu nazadovala pri spoštovanju pravne države ali demokratičnih standardov.
Albanija napreduje, druge kandidatke ostajajo zadaj
Za Črno goro je najdlje Albanija, ki je odprla vseh 33 poglavij, julija pa začasno zaprla prva tri – na področjih znanosti in raziskav, izobraževanja in kulture ter zunanjih odnosov. Tirana želi pogajanja skleniti leta 2027, kar je glede na sedanje stanje precej ambiciozen cilj.
Ukrajina in Moldavija sta letos odprli pogajanja o temeljnih vprašanjih ter zunanjih odnosih, a sta še precej na začetku procesa. Ukrajinsko članstvo bi bilo zaradi vojne, velikosti države, kmetijstva in stroškov obnove za EU bistveno zahtevnejše od pristopa Črne gore.
Napredek Srbije, Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Kosova je počasnejši. Ovire segajo od pomanjkanja reform in notranjih političnih sporov do nerešenih odnosov med državami.
Slovenija sodi med najglasnejše zagovornice širitve na Zahodni Balkan. Premier Janez Janša je junija v Črni gori opozoril, da bodo ob prepočasnem približevanju EU nastali prostor zapolnili drugi geopolitični akterji.
Širitev spreminja tudi sedanjo Unijo
Vstop Črne gore zaradi njene majhnosti sam po sebi ne bi povzročil velikih pretresov v evropskem proračunu. Država ima okoli 620.000 prebivalcev in že uporablja evro, čeprav ni članica evrskega območja.
Kljub temu bi njeno članstvo pomenilo pomemben politični signal: prvi vstop nove države po Hrvaški leta 2013 in potrditev, da je širitev Zahodnega Balkana še vedno mogoča.
Črna gora mora do cilja izpolniti preostala merila, EU pa odgovoriti na lastna vprašanja o vetu, proračunu, kmetijski politiki in zaščiti pravne države. Leto 2028 je zato realna možnost, ni pa dogovorjeni datum. Naslednja članica Unije je vse bližje, zadnji del poti pa bo verjetno tudi politično najzahtevnejši.
