Evropska unija je zaradi novega nasprotovanja Madžarske zmanjšala ambicije glede pristopnih pogajanj z Ukrajino. Namesto prvotnega načrta, po katerem bi pred poletnim premorom odprli vseh pet preostalih pogajalskih sklopov, si Bruselj zdaj prizadeva odpreti le še dva, poroča Euronews.
Po navedbah več evropskih uradnikov in diplomatov je cilj pred poletjem odpreti drugi sklop, ki obravnava notranji trg, in šesti sklop o zunanjih odnosih. Preostali trije naj bi sledili pozneje.
Ukrajina in Moldavija, ki ju Evropska unija v pristopnem procesu obravnava skupaj, sta v začetku junija po skoraj dveh letih madžarske blokade odprli prvi pogajalski sklop, ki zajema temeljna vprašanja vladavine prava in demokratičnih standardov.
Madžarska znova zavira širitev pogajanj
Sprememba načrtov prihaja po več javnih in zasebnih signalih nove madžarske vlade, da ne podpira pospeševanja ukrajinske poti v Evropsko unijo.
Budimpešta po navedbah virov še vedno ni podpisala skupnih pisem, potrebnih za odprtje novih pogajalskih sklopov. To se je potrdilo tudi na torkovem srečanju delovne skupine držav članic, zaradi česar postopek za zdaj ostaja blokiran.
Čeprav gre formalno za procesno vprašanje, položaj znova razkriva zadržke Madžarske do hitrejšega napredovanja Ukrajine proti članstvu. V Budimpešti menijo, da bi odprtje vseh šestih sklopov v kratkem časovnem obdobju pomenilo dejansko pospešen pristopni postopek, s čimer pa se večina drugih držav članic ne strinja.
Po njihovem mnenju odprtje poglavij pomeni šele začetek zahtevnega in dolgotrajnega procesa, ki vključuje 33 pogajalskih poglavij in obsežne reforme.
Eden od evropskih uradnikov je za Euronews dejal, da sicer obstajajo odprta vprašanja, a pričakuje, da jih bo mogoče rešiti pravočasno za odprtje vsaj dveh sklopov julija.
Bruselj je moral znižati pričakovanja
Odločitev pomeni opazen umik od dosedanjih načrtov Evropske komisije. Ta je večkrat poudarila, da je Ukrajina s tehničnega vidika pripravljena na začetek pogajanj o vseh šestih tematskih sklopih.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je prejšnji mesec javno izrazila pričakovanje, da bi lahko vseh šest sklopov odprli že julija, pri čemer je poudarila, da je “vse pripravljeno”. Takšno časovnico je podpirala tudi ukrajinska stran.
Po novem odporu Madžarske – in po navedbah nekaterih diplomatov morda tudi nekaterih drugih držav članic, ki svojih pomislekov ne izražajo javno – je Bruselj svoje načrte omilil.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po vrhu voditeljev EU prejšnji teden dejala le, da je cilj pred poletjem odpreti “več pogajalskih sklopov”, pri čemer ni več omenjala vseh petih preostalih.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem ohranil prvotno stališče. Voditeljem držav članic je sporočil, da je Ukrajina pripravljena nadaljevati postopek in odpreti vseh pet preostalih sklopov, saj je po njegovih besedah vse potrebno že pripravljeno.
Če bodo države članice dosegle soglasje, bi lahko naslednji pogajalski sklop uradno odprli 14. julija na srečanju ministrov za evropske zadeve v Bruslju.
Premier Magyar zavrača hitrejši tempo
Po aprilskih parlamentarnih volitvah na Madžarskem in koncu 16-letne vladavine Viktorja Orbána so se pojavila pričakovanja, da bo širitev Evropske unije dobila nov zagon.
Novi predsednik vlade Péter Magyar je v začetku junija umaknil dolgoletni madžarski veto na odprtje prvega pogajalskega sklopa za Ukrajino in Moldavijo, v zadnjih tednih pa je večkrat nakazal, da nadaljnjega pospeševanja postopka ne podpira.
Po vrhu voditeljev EU je pojasnil, da je bila na njegovo zahtevo iz skupnih sklepov odstranjena določba o odprtju vseh preostalih pogajalskih sklopov “v najkrajšem možnem času”.
“Veliko smo odstranili iz besedila, da bi se izognili izrecnemu namigu, da bodo po odprtju prvega sklopa zdaj nenadoma odprti še vsi drugi. Menimo, da to ne bi bila dobra ideja,” je dejal.
Magyar svoje stališče utemeljuje tudi s položajem držav Zahodnega Balkana. Po njegovih besedah bi prehitro napredovanje Ukrajine poslalo napačno sporočilo državam, kot so Črna gora, Albanija, Severna Makedonija in Srbija, ki že vrsto let izvajajo reforme za članstvo v EU.
“Prvi sklop je bil odprt šele pred kratkim, črnilo na odločitvi se še ni posušilo. Države Zahodnega Balkana si že leta prizadevajo za članstvo, nekatere so celo spreminjale imena držav ali ustavne ureditve,” je dejal madžarski premier.
Pozneje je dodal, da Madžarska ni edina članica, ki nasprotuje odprtju vseh preostalih sklopov že julija, ni pa razkril, katere države imajo podobne pomisleke.
V ospredju ostajajo tudi pravice madžarske manjšine
Predsednik odbora za zunanje zadeve madžarskega parlamenta Márton Hajdu je za Euronews poudaril, da mora Ukrajina nadaljevati delo na področju pravic madžarske manjšine v Zakarpatju, ki že dolgo predstavlja eno ključnih spornih vprašanj med državama.
Po njegovih besedah Madžarska podpira odprtje prvega pogajalskega sklopa, zdaj pa pričakuje napredek pri izvedbi tam predvidenih reform, vključno z dogovorom o pravicah madžarske skupnosti.
Hajdu je poudaril, da širitev Evropske unije ni tekmovanje v hitrosti, temveč postopek, ki temelji na izpolnjevanju meril in mora ostati verodostojen tudi za države Zahodnega Balkana.
Magyar je ob tem večkrat napovedal, da namerava Madžarska po zaključku pogajanj o članstvu izvesti pravno zavezujoč referendum o pristopu Ukrajine k Evropski uniji. Po njegovi oceni bi lahko celoten proces trajal od 10 do 15 let, kar je bistveno dlje od pričakovanj Kijeva.
