Teheran okvirni sporazum označil za ameriški poraz, Trump grozi s prekinitvijo pogajanj

ByA. K.

24. junija, 2026 , , ,
Iran [Foto: Unsplash,Moslem Daneshzadeh (fotografija je simbolna)]

Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je okvirni sporazum med ZDA in Iranom označil za “razglasitev ameriškega poraza”, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil, da bo pogajanja nemudoma prekinil, če bi se izkazalo, da Teheran namerava uvesti pristojbine za ladje, ki plujejo skozi Hormuško ožino.

Kot poroča Euronews, je Ghalibaf na parlamentarnem vrhu PUIC v Bakuju dejal, da “islamabadski dogovor ni bil posledica pritiska in prisile, temveč posledica upora in avtoritete pogumnega iranskega naroda”. Dodal je še, da je “doba vsiljevanja volje neodvisnim narodom končana”.

Njegove izjave prihajajo v času nadaljevanja tehničnih pogovorov v okviru 60-dnevnega sporazuma, pri čemer med Teheranom in Washingtonom ostajajo odprta vprašanja glede prihodnosti Hormuške ožine in jedrskih inšpekcij v Iranu.

Trump opozarja glede Hormuške ožine

Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je Iran Washingtonu zagotovil, da za prehod ladij skozi Hormuško ožino “ne bo cestnin, stroškov zavarovanja ali drugih dajatev”. Ob tem je opozoril, da se bodo pogajanja “takoj končala”, če se bo izkazalo, da te informacije ne držijo.

Ameriški predsednik je dodal tudi, da bodo morebitna sproščena iranska sredstva namenjena izključno nakupu ameriške hrane in medicinskih potrebščin, vključno s koruzo, pšenico in sojo.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baghaei je takšne navedbe zavrnil. Dejal je, da bo Iran o uporabi svojih sredstev odločal samostojno in v skladu z nacionalnimi interesi ter da pri nabavi blaga ne sprejema zunanjih omejitev.

Nejasnosti glede plovbe in jedrskih inšpekcij

Razmere v Hormuški ožini ostajajo nejasne. Ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM) je zavrnilo navedbe, pripisane Iranski revolucionarni gardi, da je bila plovna pot znova zaprta.

Podatki družbe Kpler kažejo, da je v nedeljo ožino prečkalo pet plovil, dan prej 26, do ponedeljka pa se je promet povečal na 35 ladij. Kljub izboljšanju obseg plovbe ostaja precej pod ravnmi pred izbruhom vojne.

Iran in Oman sta medtem sporočila, da si prizadevata doseči dogovor o skupnem upravljanju plovne poti ter storitvah in stroških, povezanih z njenim upravljanjem, ob spoštovanju mednarodnih standardov. Omanske oblasti so pozneje poudarile, da nobena od držav ne namerava uvesti pristojbin za komercialni ladijski promet.

Državni sekretar ZDA Marco Rubio je med obiskom v Abu Dabiju dejal, da Washington ne bo sprejel zaračunavanja pristojbin za uporabo Hormuške ožine. “To je mednarodna plovna pot. Nobena država ne sme zaračunavati cestnin ali pristojbin na mednarodni plovni poti,” je poudaril.

Odprto ostaja tudi vprašanje jedrskih inšpekcij. Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je dejal, da bi inšpektorji lahko iranske objekte obiskali v nekaj dneh, medtem ko je Teheran sporočil, da o časovnici še ni dogovora.

Iranski namestnik zunanjega ministra Kazem Gharibabadi je zavrnil Trumpove navedbe, da se je Iran že strinjal z jedrskimi inšpekcijami. Poudaril je, da dostop do napadenih objektov in jedrskih materialov ostaja predmet prihodnjih pogajanj ter da bo mogoč šele v okviru končnega sporazuma in odprave sankcij.

Libanon ostaja pomembna ovira za dokončni dogovor

Pakistan je napovedal nadaljevanje strokovnih pogovorov prihodnji teden, na katerih bodo sodelovali predstavniki Irana, ZDA, Pakistana in Katarja. Po navedbah obeh strani je bil vzpostavljen tudi neposreden komunikacijski kanal med Teheranom in Washingtonom za preprečevanje morebitne eskalacije.

Med nerešenimi vprašanji ostaja tudi konflikt med Izraelom in Hezbolahom v Libanonu. Teheran vztraja, da je umiritev razmer na tej fronti pomemben pogoj za sklenitev končnega sporazuma z ZDA, medtem ko Izrael takšno razlago zavrača.

Izraelski zunanji minister Gideon Sa’ar je dejal, da je Hezbolah od marca proti Izraelu izstrelil več kot 7000 raket, izstrelkov in brezpilotnih letalnikov, organizacijo pa označil za grožnjo tako izraelski varnosti kot prihodnosti in suverenosti Libanona.