Gospodarstvo evroobmočja je v drugem četrtletju zraslo precej hitreje, kot so pričakovali ekonomisti. Rast so podprle naložbe v umetno inteligenco, državna poraba in razmeroma trdna potrošnja gospodinjstev, visoke cene energije pa še naprej omejujejo možnosti za močnejše okrevanje.
Bruto domači proizvod 21 držav z evrom se je v drugem četrtletju glede na prve tri mesece leta povečal za 0,4 odstotka, kažejo prvi podatki Eurostata. Ekonomisti, vključeni v Reutersovo anketo, so pričakovali 0,2-odstotno rast.
V primerjavi z enakim obdobjem lani je gospodarstvo evroobmočja zraslo za en odstotek, kar je prav tako precej nad napovedano 0,5-odstotno rastjo, poroča Reuters.
Španija znova med najuspešnejšimi
Med največjimi gospodarstvi evroobmočja se je znova najbolje odrezala Španija. Njeno gospodarstvo je na četrtletni ravni zraslo za 0,7 odstotka, nekoliko več od pričakovanj.
Nemčija, Francija in Italija so vsaka zabeležile 0,2-odstotno rast, nizozemsko gospodarstvo pa se je povečalo za 0,4 odstotka, kar je dvakrat več od napovedi.
K skupnemu rezultatu je močno prispevala tudi Irska, kjer je BDP zrasel za 3,9 odstotka. Irski podatki so zaradi velikega vpliva mednarodnih tehnoloških in komunikacijskih podjetij, ki imajo v državi sedeže zaradi davčnih razlogov, zelo nestanovitni. V prejšnjem četrtletju se je irsko gospodarstvo skrčilo za sedem odstotkov.
Rast evroobmočja so podprle hitro naraščajoče poslovne naložbe v umetno inteligenco, državna poraba ter potrošnja gospodinjstev, ki se je odrezala bolje od pričakovanj. Tudi evropska industrija je kljub visokim cenam energije pokazala več odpornosti kot v preteklih letih.
Brezposelnost je junija ostala pri 6,3 odstotka, čeprav so ekonomisti pričakovali postopno slabšanje razmer na trgu dela. Izboljšal se je tudi kazalnik gospodarskega razpoloženja, predvsem zaradi ugodnejših ocen v industriji in storitvah.
Rast ostaja šibka, energija največje tveganje
Kljub boljšim četrtletnim podatkom gospodarska rast evroobmočja ostaja skromna. Večina napovedovalcev za celotno leto pričakuje manj kot enoodstotno rast, medtem ko naj bi se ameriško gospodarstvo povečalo za več kot dva odstotka.
Del četrtletne rasti so povzročili tudi enkratni dejavniki, ki se v prihodnjih mesecih morda ne bodo ponovili. Nekatera evropska podjetja so dobila več naročil, ker so visoke cene energije in pomanjkanje določenih surovin bolj prizadeli azijske tekmece. Del kupcev naj bi naročila oddal tudi prej zaradi strahu pred novimi motnjami v dobavnih verigah.
Največje tveganje ostaja vojna z Iranom, ki je povečala stroške energije in transporta. Ekonomist Commerzbank Jörg Krämer je opozoril: “Nedavna zaostritev vojne na Bližnjem vzhodu bo verjetno zavrla gospodarsko okrevanje v drugi polovici leta.”
Višji stroški energije se postopoma prenašajo na cene goriva, letalskih vozovnic in počitnic. Če bodo cene ostale visoke, lahko inflacija znova oslabi kupno moč gospodinjstev, višje obrestne mere Evropske centralne banke pa bodo še naprej obremenjevale potrošnjo in naložbe.
Za Slovenijo ostaja pomembna majska napoved Evropske komisije, ki je pričakovano gospodarsko rast znižala na 1,9 odstotka, inflacijo pa ocenila pri 3,5 odstotka. Komisija je ob tem opozorila predvsem na dražjo energijo, rast stroškov dela in slabšanje konkurenčnosti slovenskega izvoza.
Novi podatki tako kažejo, da se je evroobmočje za zdaj izognilo stagnaciji, a močnejše in trajnejše okrevanje še ni zagotovljeno. Veliko bo odvisno od cen energije, razvoja vojne na Bližnjem vzhodu in tega, ali se bo sedanja rast naložb nadaljevala tudi v drugi polovici leta.
