Svetovni delniški trgi so se v četrtek večinoma okrepili, potem ko so ameriški podatki o inflaciji izpolnili pričakovanja, Microsoft pa je z rezultati ublažil del skrbi zaradi velikanskih naložb v umetno inteligenco. Na drugi strani so Meta, visoki donosi ameriških obveznic in vojna z Iranom opozorili, da negotovosti še zdaleč ni konec.
Ameriške delnice so po začetku četrtkovega trgovanja občutno pridobivale. Tehnološki indeks Nasdaq 100 je bil okoli 16.20 po srednjeevropskem času višji za približno tri odstotke, širši indeks S&P 500 za okoli 1,2 odstotka, Dow Jones pa za približno 0,6 odstotka.
Po poročanju Reutersa so vlagatelji ocenjevali predvsem poslovne rezultate tehnoloških velikanov in nove podatke o ameriški inflaciji. Med posameznimi delnicami sta izstopala Microsoft in Meta, ki sta se premaknila v povsem nasprotni smeri.
Microsoft navzgor, Meta močno navzdol
Delnica Microsofta je po začetku trgovanja poskočila za približno 14,4 odstotka, potem ko je podjetje predstavilo rezultate, ki so okrepili pričakovanja, da se mu bodo obsežne naložbe v umetno inteligenco in podatkovne centre povrnile. Microsoft je napovedal nadaljnje močno ustvarjanje denarnega toka tudi v poslovnem letu 2027.
Povsem drugače so vlagatelji sprejeli rezultate Mete. Njena delnica je izgubila okoli 9,4 odstotka, saj so visoki stroški razvoja umetne inteligence in previdnejše napovedi znova odprli vprašanje, koliko časa bo trajalo, preden bodo milijardne naložbe začele prinašati pričakovane rezultate.
Analitiki Jefferiesa so razliko med podjetjema opisali z besedami: “Microsoft je ujel zračni tok, Meta pa še vedno gradi vzletno stezo.”
Evropske delnice so prav tako pridobivale, čeprav precej bolj zadržano. Vseevropski indeks STOXX 600 je bil višji za približno 0,7 odstotka, britanski FTSE 100 pa se je gibal blizu rekordnih vrednosti. Banka Anglije je obrestno mero ohranila nespremenjeno.
Inflacija se je umirila, obvezniški trg ostaja napet
Ameriški indeks cen življenjskih potrebščin PCE, ki mu ameriška centralna banka namenja posebno pozornost, se je junija na mesečni ravni znižal za 0,1 odstotka. Na letni ravni je inflacija znašala 3,7 odstotka, kar je bilo skladno s pričakovanji ekonomistov.
Ameriška centralna banka je v sredo ključno obrestno mero ohranila v razponu med 3,50 in 3,75 odstotka. Predsednik Feda Kevin Warsh je poudaril zavezanost boju proti inflaciji, vlagateljem pa ni ponudil jasnejših usmeritev glede prihodnjih odločitev.
Negotovost se je pokazala na obvezniškem trgu. Donosnost 30-letne ameriške državne obveznice je presegla 5,2 odstotka in dosegla najvišjo raven po letu 2007. Visoki stroški dolgoročnega zadolževanja kažejo, da vlagatelji ostajajo zaskrbljeni zaradi inflacije, državnega dolga in prihodnje politike Feda.
Bitcoin blizu 65.000 dolarjev, zlato nad 4.100 dolarji
Večje zanimanje za tvegane naložbe in šibkejši dolar sta pomagala tudi kriptovalutam. Bitcoin se je povzpel na približno 64.700 dolarjev, potem ko je čez dan dosegel 65.040 dolarjev. Najnižja dnevna vrednost je znašala okoli 63.250 dolarjev. Ethereum se je trgoval blizu 1.625 dolarjev.
Zlato se je medtem podražilo zaradi šibkejšega dolarja, nekoliko ugodnejših inflacijskih podatkov in novih napetosti med ZDA in Iranom. Promptna cena zlata je bila po podatkih Reutersa višja za približno 1,1 odstotka pri 4.110 dolarjih za unčo.
Trgovci so verjetnost septembrskega zvišanja ameriških obrestnih mer znižali s približno 77 na 57 odstotkov. Nižja pričakovanja glede obresti praviloma koristijo zlatu, ki samo po sebi ne prinaša obrestnega donosa.
Nafta po velikem nihanju navzdol
Naftni trg je ostal izrazito nestanoviten. Cena severnomorske nafte brent se je sprva povzpela na 93,31 dolarja za sod, nato pa zdrsnila za 1,56 odstotka na 89,32 dolarja. Ameriška nafta WTI se je pocenila za 1,35 odstotka na 83,32 dolarja.
Glavni razlog za padec so bila poročila o pogovorih med Omanom in Iranom glede upravljanja in morebitnega ponovnega odprtja Hormuške ožine. Skozi to območje običajno poteka približno petina svetovnih tokov nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.
Kljub diplomatskim stikom se napadi nadaljujejo. ZDA so napadle več deset ciljev iranske revolucionarne garde, Iran pa je odgovoril z raketnimi napadi. Dron je zanetil tudi požar na dveh plinskih ladjah v egiptovskem pristanišču Damietta blizu Sueškega prekopa.
Analitik Tim Waterer je za Reuters opozoril: “Dokler varen prehod skozi Hormuško ožino ostaja tvegan, pribitek zaradi nevarnosti pri ceni nafte ne bo izginil.”
Četrtkovo trgovanje tako kaže precej razdeljeno sliko. Tehnološke delnice in bitcoin podpira večja pripravljenost na tveganje, zlato krepi zaradi geopolitične negotovosti, nafto pa iz ure v uro premikajo novice o napadih in pogajanjih. V ospredju ostaja vprašanje, ali bodo prihodnji rezultati podjetij upravičili visoke naložbe v umetno inteligenco in ali bo širjenje vojne z Iranom znova povečalo inflacijske pritiske.
