Evropski parlament je v Strasbourgu potrdil obsežno reformo pravil za vračanje nezakonitih migrantov, ki državam članicam prinaša bistveno širša pooblastila pri izvajanju deportacij. Med najbolj odmevnimi novostmi je možnost vzpostavitve tako imenovanih “središč za vračanje” zunaj Evropske unije, kamor bi lahko države pošiljale osebe brez pravice do prebivanja.
Za uredbo je glasovalo 418 poslancev, proti jih je bilo 218. Sprejem je spremljalo burno dogajanje v parlamentarni dvorani – del poslancev z desnega političnega pola je odločitev pozdravil z vzkliki “Pošljite jih domov”, medtem ko so nekateri poslanci z leve strani protestirali z vzkliki “Sram vas bodi”.
Več pooblastil za države članice
Nova pravila so del širših prizadevanj Evropske unije za učinkovitejše vračanje oseb, ki nimajo pravice do bivanja na njenem ozemlju. Po ocenah Evropske komisije se trenutno v matične države dejansko vrne manj kot tretjina migrantov, ki prejmejo odločbo o izgonu.
Evropski komisar za migracije Magnus Brunner je po glasovanju dejal, da uredba pošilja jasno sporočilo, da o tem, kdo lahko ostane v Evropski uniji in kdo jo mora zapustiti, odločajo evropske oblasti in ne tihotapci ljudi.
Besedilo državam članicam omogoča ustanavljanje centrov za vračanje zunaj meja EU. Več držav, med njimi Danska, Avstrija, Grčija, Nemčija in Nizozemska, že preučuje možnosti za vzpostavitev takšnih objektov.
Grški premier Kiriakos Micotakis je pred dnevi napovedal, da je cilj prve dogovore skleniti že leta 2026, centri pa bi lahko začeli delovati leto pozneje.
Pridržanje do dveh let in strožje obveznosti migrantov
Reforma uvaja tudi strožje obveznosti za osebe, ki jim je odrejena vrnitev. Migranti bodo morali aktivno sodelovati v postopkih izgona, v nasprotnem primeru pa bodo države članice lahko uporabile dodatne prisilne ukrepe.
Nova uredba omogoča pridržanje oseb, pri katerih obstaja nevarnost pobega ali ki predstavljajo varnostno tveganje, za obdobje do dveh let. Oblasti bodo lahko v določenih primerih opravile tudi preiskave prostorov ter zasegle osebne predmete, če bo to potrebno za izvedbo postopka vračanja.
Podporniki reforme menijo, da bodo novi ukrepi povečali učinkovitost vračanja nezakonitih migrantov in hkrati zmanjšali privlačnost nezakonitih migracijskih poti.
Kritike organizacij za človekove pravice
Sprejeti ukrepi so naleteli na ostre odzive nevladnih organizacij in dela političnega spektra. Organizacija Caritas opozarja, da bi lahko nova pravila prispevala k stigmatizaciji migrantov in še povečala družbene napetosti.
Poslanec politične skupine socialistov in demokratov Alessandro Zan je reformo označil za “temno poglavje za Evropo” ter ocenil, da odpira vrata prisilnim deportacijam in vse bolj invazivnim nadzornim ukrepom.
Tudi organizacija Human Rights Watch opozarja, da bi lahko središča za vračanje v tretjih državah postala območja z omejenim pravnim varstvom migrantov. Kritiki ob tem izpostavljajo izkušnje z britanskim načrtom deportacij v Ruando in italijanskimi centri v Albaniji, ki so se že znašli pred številnimi pravnimi izzivi.
Po drugi strani zagovorniki poudarjajo, da bi takšna središča lahko pospešila postopke vračanja in predstavljala dodatno odvračilo za nezakonite migracije.
Po potrditvi v Evropskem parlamentu mora uredba dobiti še formalno zeleno luč držav članic. Večina določb bo začela veljati kmalu po uveljavitvi zakonodaje, del ukrepov pa bo začel veljati po preteku dvanajstih mesecev.
