Združene države Amerike in Iran so elektronsko podpisali memorandum o soglasju, ki predvideva takojšnjo prekinitev vojaških operacij, ponovno odprtje Hormuške ožine ter začetek pogajanj o celovitem sporazumu med državama. Čeprav je bil formalni podpis prvotno predviden za petek v Švici, naj bi dokument po navedbah več virov že začel veljati.
Kot poroča Axios, ki se sklicuje na ameriške uradnike in vire, seznanjene s pogajanji, je memorandum osebno podpisal predsednik Donald Trump. V zadnjih dneh naj bi diplomati razpravljali o možnosti pospešitve postopka, na koncu pa naj bi se strani odločili za elektronski podpis brez čakanja na slovesni dogodek.
Iransko zunanje ministrstvo je potrdilo, da sta se Washington in Teheran dogovorila za elektronski podpis dokumenta, srečanje delegacij pod vodstvom ameriškega podpredsednika J. D. Vancea in predsednika iranskega parlamenta Mohammada Bagherja Ghalibafa pa naj bi v petek v Švici kljub temu potekalo po načrtih.
Hormuška ožina med ključnimi razlogi za pospešitev dogovora
Po navedbah diplomatskih virov je bil eden glavnih razlogov za hitrejši podpis skorajšnje ponovno odprtje Hormuške ožine, ene najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za izvoz nafte. Skozi ta prehod poteka približno petina svetovne trgovine z nafto, zato ima njegovo delovanje velik vpliv na svetovne energetske trge.
Drugi sogovorniki omenjajo tudi naraščajoč politični pritisk na Belo hišo, naj memorandum objavi čim prej. Vir, ki je sodeloval pri pogajanjih, ob tem zatrjuje, da je Iran vztrajal, da besedilo ne sme postati javno pred formalnim potrjevanjem dokumenta, in zavrača navedbe, da je Washington pri tem popustil notranjim političnim pritiskom.
Po več dneh ugibanj je visoki predstavnik ameriške administracije na telefonskem brifingu novinarjem predstavil celotno besedilo memoranduma, ki naj bi predstavljal okvir za nadaljnje diplomatske korake.
Takojšnja prekinitev vojaških operacij in 60-dnevna pogajanja
Prva določba memoranduma predvideva takojšnjo in trajno prekinitev vseh vojaških operacij med državama in njunimi zavezniki, vključno z območjem Libanona. Obe strani se zavezujeta, da ne bosta sprožali novih vojaških akcij niti grozili z uporabo sile.
Dokument določa tudi medsebojno spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti ter nevmešavanje v notranje zadeve druge strani.
Memorandum predvideva začetek 60-dnevnih pogajanj o končnem sporazumu, pri čemer obstaja možnost podaljšanja, če se o tem soglasno odločita obe strani. Prav petkovo srečanje v Švici naj bi bilo namenjeno pripravi tega procesa in razpravi o prihodnjih odnosih med Washingtonom in Teheranom.
Načrt za odpravo sankcij in sklad v višini 300 milijard dolarjev
Med najodmevnejšimi določbami memoranduma je zaveza Združenih držav, da skupaj z regionalnimi partnerji pripravijo načrt za gospodarsko obnovo Irana v vrednosti najmanj 300 milijard ameriških dolarjev.
Dokument predvideva tudi postopno odpravo sankcij proti Iranu, vključno z ameriškimi omejitvami in drugimi mednarodnimi ukrepi, ob izpolnjevanju dogovorjenih pogojev. Hkrati naj bi Washington olajšal uporabo zamrznjenih iranskih finančnih sredstev ter pripravil potrebna dovoljenja za izvoz iranske nafte, naftnih derivatov in povezanih finančnih storitev.
Na iranski strani memorandum določa, da bo država v prehodnem 60-dnevnem obdobju zagotovila varen prehod trgovskih ladij med Perzijskim in Omanskim zalivom brez zaračunavanja pristojbin, kar bi pomenilo dejansko ponovno normalizacijo plovbe skozi Hormuško ožino.
Jedrski program ostaja osrednja tema
Čeprav memorandum odpira vrata širši normalizaciji odnosov, vprašanje iranskega jedrskega programa ostaja eno ključnih odprtih poglavij.
Iran je v dokumentu ponovno potrdil, da ne bo razvijal ali pridobival jedrskega orožja. Pogajalci naj bi v prihodnjih 60 dneh pripravili tudi rešitev za obstoječe zaloge visoko obogatenega urana, pri čemer memorandum kot minimalni ukrep predvideva njihovo redčenje pod nadzorom Mednarodne agencije za atomsko energijo.
V istem obdobju naj bi določili tudi prihodnja pravila glede bogatenja urana in drugih elementov iranskega jedrskega programa, ki bodo del končnega sporazuma.
Nasprotujoče si informacije o podpisu
Kljub objavi memoranduma ostajajo odprta vprašanja glede same časovnice njegovega sprejetja.
Po eni različici naj bi dokument že v nedeljo elektronsko podpisali Donald Trump, J. D. Vance in Mohammad Bagher Ghalibaf. Diplomatski vir, ki sodeluje pri pogajanjih, to zanika, medtem ko drug sogovornik trdi, da je nedeljski podpis dejansko obstajal in da je bil najnovejši elektronski podpis zgolj dodatna formalna potrditev istega dokumenta.
Za zdaj ni jasno, zakaj naj bi bila potrebna dva ločena postopka podpisovanja, ameriški uradniki pa poudarjajo, da memorandum predstavlja predvsem politični okvir za nadaljnja pogajanja in še ne dokončnega sporazuma, ki bi dokončno uredil odnose med Washingtonom in Teheranom.
