Evropski parlament je potrdil novo uredbo o rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT), ki spreminja način njihovega urejanja v Evropski uniji. Namen pravil je olajšati razvoj rastlin, odpornejših proti podnebnim spremembam, boleznim in škodljivcem, ob hkratnem zmanjšanju potrebe po pesticidih in drugih fitofarmacevtskih sredstvih.
Po novem se rastline ne bodo več presojale predvsem glede na način njihovega nastanka, temveč glede na njihove končne genske značilnosti. Uredba uvaja razdelitev v dve kategoriji, za kateri bodo veljala različna pravila glede odobritev, označevanja in nadzora.
Dve kategoriji rastlin, različna pravila
Prva skupina, označena kot NGT-1, zajema rastline z omejenimi genskimi spremembami, ki bi jih bilo mogoče doseči tudi s klasičnim žlahtnjenjem. Takšne rastline bodo ob izpolnjevanju predpisanih meril obravnavane podobno kot konvencionalne sorte.
Evropski parlament je pri tem določil pomembno omejitev: rastline, ki so bile spremenjene za odpornost proti herbicidom ali za proizvodnjo insekticidnih snovi, ne bodo mogle spadati v to kategorijo.
Drugo skupino predstavljajo rastline NGT-2, pri katerih so genske spremembe obsežnejše ali kompleksnejše. Zanje bodo še naprej veljali strogi postopki, primerljivi s pravili za gensko spremenjene organizme, vključno z oceno tveganja in obvezno odobritvijo pred vstopom na trg Evropske unije.
Označevanje, sledljivost in možnost nacionalnih omejitev
Nova uredba uvaja obvezno sledljivost in označevanje rastlin iz kategorije NGT-2, države članice pa bodo lahko tudi po odobritvi na ravni EU omejile ali prepovedale njihovo gojenje na svojem ozemlju.
Za sorte iz kategorije NGT-1 bo vzpostavljena javna evropska podatkovna zbirka, semenski in razmnoževalni material pa bo moral biti ustrezno označen, da bodo imeli kmetje jasne informacije o njegovem izvoru.
Evropska unija želi s tem spodbuditi razvoj rastlin, ki bodo bolje prenašale sušo, bolezni in druge posledice podnebnih sprememb. Med primeri tehnologij, ki se že razvijajo ali uporabljajo zunaj EU, so pšenica z nižjo vsebnostjo glutena, krompir z večjo odpornostjo proti boleznim in koruza, prilagojena sušnim razmeram.
Ekološka pridelava ostaja izjema
Uporaba novih genomskih tehnik v ekološki pridelavi ne bo dovoljena. Hkrati uredba določa, da tehnično neizogibna prisotnost rastlin iz kategorije NGT-1 sama po sebi ne bo pomenila neskladnosti z ekološkimi standardi.
Evropska komisija bo spremljala vpliv novih pravil na ekološki sektor in ocenila morebitna administrativna, gospodarska ali praktična bremena za proizvajalce.
Uredba ureja tudi področje patentov. Nove genomske tehnike bo mogoče patentirati, izjema pa bodo genske lastnosti ali zaporedja, ki se pojavljajo naravno ali so bila pridobljena z običajnimi biološkimi postopki. Poslanci so vanjo vključili tudi varovalke za preprečevanje pretirane koncentracije trga ter ukrepe za zaščito dostopa kmetov do semenskega materiala, vključno z možnostjo shranjevanja in ponovne setve semen.
“Zgodovinska zmaga za evropske kmete”
Poročevalka Evropskega parlamenta Jessica Polfjärd je sprejetje uredbe označila za “zgodovinsko zmago za evropske kmete in prihodnost Evrope”. Po njenem mnenju nova pravila spodbujajo inovacije, konkurenčnost in prehransko varnost ter kmetom omogočajo uporabo sodobnih metod žlahtnjenja za razvoj odpornejših pridelkov z manjšo odvisnostjo od pesticidov.
Evropski parlament in Svet Evropske unije sta politični dogovor o novih pravilih dosegla že decembra 2025. Uredba bo začela veljati 20 dni po objavi v Uradnem listu Evropske unije, uporabljati pa se bo začela dve leti pozneje.
