Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je na svojem prvem zasedanju pod vodstvom novega predsednika Kevina Warsha ključno obrestno mero pustila nespremenjeno. Hkrati je objavila občutno bolj zaostrena pričakovanja glede nadaljnje denarne politike, saj vse več članov odbora meni, da bi bilo letos lahko potrebno zvišanje obrestnih mer.
Po novih projekcijah devet članov odbora pričakuje najmanj eno zvišanje obrestnih mer do konca leta 2026, šest jih predvideva dve ali več zvišanji, osem pa bi jih letos pustilo nespremenjene. Le en član odbora ocenjuje, da bi bilo primerno znižanje obrestnih mer. Gre za izrazit preobrat v primerjavi z marčevskimi napovedmi, ko nihče ni predvideval dviga, prevladujoča ocena pa je bila, da bo Fed letos obrestne mere znižal.
Pomemben signal predstavlja tudi sprememba uradne izjave po zasedanju. Fed je iz nje odstranil besedilo, ki je nakazovalo, da bo naslednji korak znižanje obrestnih mer, kar nakazuje previdnejši in bolj restriktiven pristop k denarni politiki.
Inflacija ostaja osrednja skrb
Za spremembo pričakovanj stoji predvsem vztrajno visoka inflacija. Letna stopnja rasti cen v ZDA je dosegla 4,2 odstotka, kar je najvišja raven v zadnjih treh letih. K podražitvam so prispevale predvsem višje cene energentov, dražijo pa se tudi številne storitve in potrošniško blago.
Kevin Warsh je po zasedanju poudaril, da ostaja zagotavljanje cenovne stabilnosti temeljna naloga centralne banke. Napovedal je ustanovitev petih projektnih skupin, ki bodo pregledale komunikacijo Feda, uporabljene podatkovne vire in metodologijo ocenjevanja inflacije z namenom izboljšanja prihodnjega odločanja.
Novi predsednik Feda ob tem ni predstavil lastne projekcije gibanja obrestnih mer. V preteklosti je večkrat opozoril, da lahko javno objavljene napovedi omejujejo prožnost denarne politike.
Trg dela ostaja močan
Ameriško gospodarstvo še naprej kaže znake odpornosti. Delodajalci so maja ustvarili 172.000 novih delovnih mest, kar je tretji zaporedni mesec solidne rasti zaposlenosti in zmanjšuje pritisk na centralno banko, da bi z nižjimi obrestnimi merami spodbujala gospodarsko aktivnost.
Vodstvo Feda obenem opozarja, da inflacija že več let ostaja nad ciljno ravnjo dveh odstotkov. Čeprav bi morebitna umiritev geopolitičnih napetosti in nižje cene energentov lahko prispevale k postopnemu znižanju cenovnih pritiskov, za zdaj ocenjuje, da tveganja ostajajo povišana.
Objava novih pričakovanj je vplivala tudi na finančne trge. Indeks S&P 500 je po objavi projekcij članov Feda izgubil približno 1,4 odstotka, saj vlagatelji vse bolj računajo na možnost, da bi ameriška centralna banka letos obrestne mere celo zvišala, namesto da bi jih začela zniževati.
