Obrambni ministri držav članic Nata so se v Bruslju sestali na zasedanju, namenjenem pregledu ključnih varnostnih vprašanj zavezništva, nadaljnji podpori Ukrajini ter pripravam na julijski vrh voditeljev držav in vlad v Ankari. Slovenijo je na srečanju zastopal minister za obrambo Valentin Hajdinjak, ki je predstavil usmeritve nove vlade glede krepitve obrambnih zmogljivosti in financiranja.
V ospredju razprav je bilo izvajanje zavez, sprejetih na vrhu Nata v Haagu leta 2025. Ministri so obravnavali povečanje obrambnih naložb, razvoj sodobnih vojaških zmogljivosti, krepitev obrambne industrije ter nadaljnjo vojaško pomoč Ukrajini. Razpravljali so tudi o tem, da bi evropske članice z večjimi vlaganji postopno prevzele večji delež odgovornosti za lastno varnost, pri čemer naj bi močna čezatlantska povezava ostala temelj zavezništva.
Slovenija priznava zaostanek pri obrambnih izdatkih
Na ministrstvu za obrambo so izpostavili, da Slovenija leta 2025 ni dosegla načrtovanega cilja dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo. Dejanski obrambni izdatki so znašali 1,57 odstotka bruto domačega proizvoda, kar se po njihovih navedbah odraža tudi v primanjkljajih pri razvoju vojaških zmogljivosti.
Ob tem so poudarili, da bo morala država v prihodnjih letih “storiti več in hitreje, da bi nadoknadila večletne primanjkljaje ter uresničila sprejete prednostne cilje zmogljivosti”.
Po navedbah ministrstva je minister Hajdinjak na zasedanju priznal vrzel med preteklimi načrti in dejansko izvedbo ter poudaril “trdno zavezanost nove vlade kredibilnemu izpolnjevanju sprejetih zavez”. Napovedal je tudi pregled nacionalnih načrtov rasti obrambnih izdatkov od leta 2026 naprej.
Poudarek na modernizaciji, kadrih in obrambni industriji
Na ministrstvu so navedli, da namerava Slovenija prednostno okrepiti nacionalne obrambne zmogljivosti in pospešiti izpolnjevanje zavezniških ciljev. Med ključnimi usmeritvami so izpostavili nakupe ustreznih obrambnih sistemov, optimizacijo strukture sil, izboljšanje bojne pripravljenosti ter reševanje kadrovskih izzivov.
Po njihovih besedah bo država nadaljevala zagotavljanje prispevkov v Natove operacije in misije ter posebno pozornost namenila tudi razvoju domače obrambne industrije, modernizaciji in uvajanju novih tehnologij.
Ministri so sicer v Bruslju pregledali tudi razmere na vzhodnem krilu zavezništva, ukrepe za krepitev odvračanja in obrambe ter napredek pri doseganju sprejetih ciljev zmogljivosti. Del zasedanja je bil namenjen tudi Skupini za jedrsko načrtovanje, kjer so razpravljali o vprašanjih zavezniškega jedrskega odvračanja.
Ob robu srečanja je potekalo še zasedanje Kontaktne skupine za podporo obrambi Ukrajine, na katerem so udeleženci ob nadaljevanju ruske agresije ponovno potrdili zavezanost zagotavljanju vojaške pomoči, usposabljanja in dolgoročne podpore Ukrajini.
Hajdinjak tudi na srečanju z nemškim kolegom
Minister Hajdinjak se je v Bruslju srečal tudi z nemškim obrambnim ministrom Borisom Pistoriusom. Na ministrstvu so sporočili, da je nemški minister slovenskega kolega povabil na bilateralni obisk, predviden za jesen, kjer naj bi nadaljevala pogovore o krepitvi obrambnega sodelovanja in skupnem razvoju vojaških zmogljivosti.
