Iran in Oman sta začela pripravljati začasni plovni koridor skozi Hormuško ožino, ki je od začetka vojne z Iranom praktično zaprta za običajen ladijski promet. Načrt vključuje tudi skupno odstranjevanje morskih min, vendar še ni jasno, ali bodo rešitev sprejele Združene države.
Omanski zunanji minister Badr Albusaidi se je v Teheranu sestal z iranskim kolegom Abasom Aragčijem. Ministra sta po pogovorih sporočila, da pripravljata postopen okvir za obnovitev plovbe po eni najpomembnejših svetovnih energetskih poti.
Predlagana rešitev vključuje skupni začasni plovni koridor in projekt odstranjevanja min iz ožine, poroča Euronews.
“Upam, da bomo kmalu lahko napovedali začasni koridor skozi Hormuško ožino,” je na omrežju X zapisal Albusaidi.
Ločeni poti za prihod in odhod ladij
Po besedah namestnika iranskega zunanjega ministra Kazema Garibabadija bi pot za ladje, ki iz Omanskega zaliva vstopajo v Perzijski zaliv, v celoti potekala skozi iranske teritorialne vode.
Koridor za ladje, ki zapuščajo Perzijski zaliv, bi potekal skozi iranske in omanske vode. Državi naj bi v prihodnjih 30 do 60 dneh nadaljevali pogajanja o trajnejši rešitvi.
Ta bi morala določiti stalno plovno pot, način prihodnjega upravljanja ožine, izmenjavo informacij ter pravila za nadzor prometa in zagotavljanje varnosti ladij.
Hormuška ožina ostaja praktično zaprta od začetka vojne z Iranom februarja. Motnje so povzročile močno rast cen nafte in zemeljskega plina ter povečale stroške prevoza in zavarovanja ladij.
Odprto ostaja stališče Washingtona
Ni še jasno, ali bodo dogovor podprle Združene države. Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji teden Omanu zagrozil z vojaškim ukrepanjem, če bi država ovirala pogajanja med Washingtonom in Teheranom.
Oman ima že vrsto let vlogo posrednika med Iranom in zahodnimi državami. Tokrat poskuša doseči praktičen dogovor o plovbi, še preden bi strani dosegle širšo politično rešitev konflikta.
Evropska unija se kljub posledicam za evropsko gospodarstvo za zdaj ne želi neposredno vključiti v varovanje pomorske poti. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je pojasnila, da Unija nima interesa za vojaško zaščito Hormuške ožine.
Morebitno odprtje začasnega koridorja bi lahko sprostilo del zadržanega ladijskega prometa in zmanjšalo pritisk na cene energije. Veliko pa bo odvisno od odstranjevanja min, varnostnih zagotovil za ladjarje ter odziva Združenih držav in drugih držav, ki so vojaško navzoče v regiji.
