Iran je sporočil, da je zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu zaprl Hormuško ožino, eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za izvoz nafte. Washington te navedbe zavrača in poudarja, da ladijski promet skozi strateško ožino še naprej poteka brez prekinitev. Spor glede plovne poti prihaja v času, ko naj bi se v Švici začel nov krog pogovorov med ameriškimi in iranskimi predstavniki o jedrskem programu in začasnem sporazumu.
Teheran zaprtje povezuje z nadaljevanjem vojne
Iransko skupno vojaško poveljstvo je sporočilo, da je odločitev posledica “očitne kršitve ameriških zavez”, saj se spopadi v regiji niso ustavili. Po navedbah Teherana napredka v pogajanjih z Združenimi državami ne bo mogoče doseči, dokler ne bo prišlo do prekinitve bojev.
Iransko zunanje ministrstvo je obenem opozorilo, da bi bil lahko celoten memorandum o soglasju ogrožen, če ključne zaveze iz začasnega dogovora ne bodo izpolnjene. Končna pogajanja naj bi se po iranskem stališču začela šele, ko bodo izpolnjeni osnovni pogoji za njihovo izvedbo.
Po poročanju France 24 naj bi v delegaciji, ki potuje v Švico, sodelovali predsednik parlamenta Mohammad Bagher Qalibaf, zunanji minister Abbas Araghchi ter predstavniki centralne banke in naftnega sektorja. Med pomembnimi temami naj bi bilo tudi sproščanje več milijard dolarjev zamrznjenega iranskega premoženja.
ZDA vztrajajo, da Hormuška ožina ostaja odprta
Ameriško osrednje poveljstvo zavrača iranske navedbe o zaprtju prehoda. Tiskovni predstavnik kapitan Tim Hawkins je poudaril, da Iran ne nadzoruje Hormuške ožine in da pomorski promet poteka naprej pod nadzorom ameriških sil.
Po ameriških podatkih je samo v soboto skozi ožino plulo 55 trgovskih ladij z več kot 17 milijoni sodov nafte, kar naj bi dokazovalo, da ključna pomorska povezava ostaja prevozna.
Ameriški predsednik Donald Trump je medtem zagrozil z uvedbo posebnih ameriških pristojbin za ladijski promet skozi Hormuško ožino, če v šestdesetih dneh ne bo dosežen končni dogovor z Iranom. Začasni sporazum pogajalcem predvideva prav približno 60-dnevno obdobje za dosego širšega dogovora o iranskem jedrskem programu.
Glavna ameriška pogajalca Jared Kushner in Steve Witkoff sta že v Švici, kjer pripravljata tehnične podrobnosti pogovorov. Po navedbah ameriških predstavnikov bi se lahko proces nadaljeval že v prihodnjih dneh, čeprav ostajajo odprta številna zahtevna vprašanja. Pri diplomatskih prizadevanjih sodelujejo tudi posredniki iz Pakistana in Katarja.
Boji v Libanonu se nadaljujejo
Diplomatska prizadevanja spremlja nadaljevanje spopadov med Izraelom in Hezbolahom. Libanonske oblasti poročajo, da je bilo v izraelskih napadih na jugu države ubitih najmanj 16 ljudi, med njimi tudi dva otroka, več oseb pa je ostalo ujetih pod ruševinami. Skupno število smrtnih žrtev v zadnji vojni med Izraelom in Hezbolahom je po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje preseglo 4000.
Izraelska vojska je sporočila, da je Hezbolah na njene položaje izstrelil več kot 50 raket in drugih izstrelkov ter da je v zadnjih 48 urah umrlo tudi pet izraelskih vojakov. Sledili so povračilni napadi na več deset ciljev na jugu Libanona.
Po navedbah neimenovanega predstavnika Hezbolaha Iran ne namerava spremeniti svojega stališča glede Hormuške ožine, dokler Izrael javno ne potrdi spoštovanja celovitega premirja in ne ustavi vojaških operacij v Libanonu. Izraelska stran medtem zatrjuje, da ostaja pripravljena na premirje, če bo tudi Hezbolah prenehal z napadi.
Pri tem velja poudariti, da niti Izrael niti Hezbolah nista podpisnika začasnega sporazuma med Združenimi državami in Iranom, zato razvoj razmer na terenu ostaja ločen od pogajanj, ki naj bi se nadaljevala v Švici.
