Predsednik vlade Janez Janša je pred začetkom zasedanja Evropskega sveta v Bruslju poudaril, da Slovenija podpira vse pobude, ki bi lahko prispevale k umiritvi vojne v Ukrajini, hkrati pa zagovarja ohranitev evropskih sredstev za kohezijsko in kmetijsko politiko tudi v prihodnjem večletnem proračunu Evropske unije.
Ob robu srečanja je ocenil, da sklepi nedavnega vrha skupine G7 po njegovem mnenju odpirajo dodatne možnosti za dosego miru v Ukrajini.
“Treba je pozdraviti vse korake, ki lahko pripeljejo do zaustavitve spopadov in začetka pogajanj. Dokler govori orožje, diplomacija nima velike moči,” je dejal.
Konkurenčnost gospodarstva ostaja prednostna naloga
Janša se je dotaknil tudi vprašanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in dejal, da vlada temu namenja posebno pozornost. Po njegovih besedah obstaja nevarnost, da bodo zaradi aktualnih varnostnih kriz v ozadje potisnjene teme, kot so prihodnji večletni finančni okvir Evropske unije, skupni trg in konkurenčnost evropskega gospodarstva.
“Vse večji obrambni napori so mogoči le ob močnem gospodarstvu,” je poudaril predsednik vlade.
Slovenija želi ohraniti sredstva za kohezijo in kmetijstvo
V povezavi s pogajanji o prihodnjem evropskem proračunu je Janša ocenil, da je dosedanji predlog korak v pravo smer, pri čemer je opozoril, da pogajanja še zdaleč niso zaključena.
Po njegovih besedah Slovenija skupaj z več državami zagovarja stališče, da sredstva za kohezijsko politiko in skupno kmetijsko politiko ne smejo postati žrtev novih pritiskov na evropski proračun.
“Smo med državami, ki se zavzemajo za to, da sredstva za kohezijsko politiko in skupno kmetijsko politiko ne bi postala žrtev vseh novih pritiskov na evropski proračun, predvsem tistih, povezanih z obrambo,” je dejal.
O Bližnjem vzhodu z zmernim optimizmom
Predsednik vlade je komentiral tudi razmere na Bližnjem vzhodu in ocenil, da obstaja zmeren optimizem glede možnosti za okrepitev diplomatskih prizadevanj.
Po njegovem mnenju bi lahko diplomacija postopoma prevzela vlogo orožja, čeprav ostaja precej dvomov o možnostih trajnejšega mirovnega sporazuma. Ob tem je ocenil, da bi morala Evropska unija odigrati dejavnejšo vlogo pri stabilizaciji razmer v regiji, zlasti v Libanonu.
