Kabinet predsednika vlade Janeza Janše je pripravil predlog novega odloka o Svetu za nacionalno varnost (SNAV), ki spreminja sestavo tega posvetovalnega in usklajevalnega telesa. Med pomembnejšimi novostmi je določba, po kateri predsednika republike, predsednika državnega zbora in predstavnika največje opozicijske stranke ne bi bilo več treba obvezno vabiti na seje.
Predlog je bil 11. novembra objavljen med vladnimi gradivi v obravnavi. Gre še za osnutek, ki ga mora obravnavati vlada, zato je lahko pred sprejetjem tudi spremenjen. Kot razlog za pripravo novega odloka kabinet predsednika vlade navaja vse bolj zapleteno varnostno okolje ter potrebo po učinkovitejšem in bolj usklajenem odzivanju državnih organov.
Po sedanji ureditvi so predsednik republike, predsednik državnega zbora, predstavnik največje opozicijske stranke ter predstojniki drugih državnih organov vabljeni na seje, kadar SNAV obravnava vprašanja nacionalne varnosti, ki zahtevajo usklajeno delovanje.
Po novem predlogu bi jih predsednik sveta, torej predsednik vlade, lahko povabil glede na vsebino posamezne seje. Določba, po kateri lahko premier k delu sveta povabi tudi druge ministre, predstavnike državnih organov in strokovnjake za nacionalno varnost, bi ostala nespremenjena.
V svetu tudi finančni in gospodarski minister
Predlog širi stalno sestavo SNAV. Poleg predsednika vlade, direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije ter ministrov, pristojnih za obrambo, notranje in zunanje zadeve ter infrastrukturo, bi bila člana tudi minister za finance in minister za gospodarstvo.
V svet bi se vključil še vodja sekretariata SNAV, njegovi člani pa bi bili tudi podpredsedniki vlade, če v njem ne sodelujejo že zaradi ministrske funkcije. Iz sekretariata bi bil po drugi strani izločen direktor Urada vlade za komuniciranje.
Spremenila bi se tudi sestava operativne skupine sekretariata. Namesto vnaprej določenih funkcionarjev bi njene člane sekretariat imenoval med strokovnjaki ministrstev, vladnih služb in drugih državnih organov.
Pri izbiri bi upoštevali znanje s področij protiobveščevalne dejavnosti, varnostnih analiz, dezinformacij, hibridnih groženj, kibernetske varnosti, informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter medresorskega sodelovanja.
Novi koordinator za preprečevanje tujega vplivanja
Predlog predvideva tudi uvedbo nacionalnega koordinatorja za preprečevanje zunanjih manipulacij z informacijami in vplivanja. Imenovali bi ga najpozneje v 30 dneh po začetku veljavnosti odloka.
Med grožnjami, na katere naj bi se država odzivala bolj usklajeno, predlog izpostavlja tuje obveščevalne dejavnosti, vmešavanje v notranje zadeve in volilne procese, kibernetske napade, energetsko izsiljevanje, industrijsko vohunjenje, širjenje dezinformacij, instrumentalizacijo migracij ter nasilni ekstremizem.
V vojnih ali izrednih razmerah bi se SNAV po predlogu preoblikoval v državni operativni štab obrambe. Namen nove ureditve je po pojasnilih predlagatelja okrepiti sposobnost države za hitrejše odločanje in usklajevanje ob sodobnih varnostnih grožnjah.
