Pobuda, da bi velika kamnita napisa TITO na Sabotinu in nad Dekani razglasili za kulturna spomenika lokalnega pomena, je sprožila ostre odzive. Zgodovinar Jože Dežman opozarja na odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2011, pobudniki pa poudarjajo zgodovinski pomen napisov za Primorsko.
Civilna iniciativa Naš Tito je Mestni občini Nova Gorica predlagala, naj napis TITO na Sabotinu pridobi status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Občina je pobudo posredovala Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, katerega strokovno mnenje bo pomembno za morebitno nadaljevanje postopka. Podobno pobudo pripravljajo tudi za napis nad Dekani, pri čemer postopka še nista v enaki fazi.
Pobuda je sprožila odziv zgodovinarja in muzealca Jožeta Dežmana, ki je julija prevzel vodenje Muzeja slovenske osamosvojitve kot vršilec dolžnosti direktorja.
Dežman je za Novo24TV ocenil, da bo treba ob takšnih predlogih znova odpreti vprašanje odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2011.
“Tukaj gre za to, da bo potrebno resno začeti razmišljati, kaj pomeni ustavna določba iz leta 2011, da je čaščenje Titovega režima protiustavno,” je dejal. Ob tem je kamnite napise označil za ideološko oblikovane objekte, njihov vpis med kulturno dediščino pa razume kot obliko počastitve.
“Vnos v register kulturne dediščine je počastitev. Je nobilitacija, ki jo Tito ne zasluži, in nametan kup kamna z jasno določenim ideološkim namenom počastitve nespodobne zgodovine ne sodi v kulturno dediščino,” je povedal za Novo24TV.
Kaj je leta 2011 odločilo Ustavno sodišče?
Ustavno sodišče je leta 2011 razveljavilo določbo odloka Mestne občine Ljubljana, s katero je bila ena od cest na novo poimenovana po Josipu Brozu Titu. Presodilo je, da je oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima v nasprotju z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva.
Sodišče je hkrati razlikovalo med novim oblastnim počastitvenim dejanjem in poimenovanji oziroma simboli, ki so se ohranili iz prejšnjega sistema ter imajo tudi zgodovinsko vrednost. Odločba zato sama po sebi ne pomeni avtomatične prepovedi varovanja vseh napisov ali drugih materialnih ostankov, povezanih s Titom.
Ključno vprašanje bi bilo, ali bi razglasitev napisov za kulturna spomenika pomenila predvsem varovanje in dokumentiranje zgodovinske dediščine ali pa novo javno počastitev nekdanjega jugoslovanskega voditelja. Prav ta razlika bi lahko postala osrednja točka strokovne in morebitne pravne razprave.
Pobudniki poudarjajo pomen za Primorsko
Napis na Sabotinu je nastal v različnih obdobjih in oblikah. Prvi napis je bil postavljen leta 1953, pozneje pa je bil zaradi sprememb državne meje prestavljen oziroma ponovno oblikovan na slovenski strani. Sprva je pisalo “NAŠ TITO”, skozi leta pa so napis večkrat spreminjali. V sedanji obliki TITO je znova viden približno od leta 2015.
Pobudniki poudarjajo Titovo vlogo pri priključitvi Primorske in nastanku Nove Gorice. Napis nad Dekani izvira iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, pri njegovi postavitvi pa naj bi sodelovali krajani, prostovoljci in šolarji.
Sabotin je že del zaščitenega območja kulturne dediščine, povezanega predvsem z ostanki prve svetovne vojne, sam napis TITO pa nima samostojnega statusa kulturnega spomenika. Končna odločitev bi bila v pristojnosti občinskega sveta, pred tem pa bi moral biti pripravljen strokovni predlog.
Dežman pobudo vidi kot nedopustno poveličevanje totalitarnega obdobja in pobudnikom sporoča: “Rekel bi, da naj se nehajo smešiti.” Dokler pristojne strokovne ustanove in občine postopkov ne končajo, pa ostaja odprto vprašanje, ali bosta napisa obravnavana kot zgodovinska sled prostora ali kot politična simbola, ki ne sodita med varovane spomenike.
