Gospodarski krog podpira ohranitev normiranega sistema v zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Ob pričakovanem zbiranju podpisov za referendum opozarja, da normiranci niso privilegirana skupina, temveč mali podjetniki, obrtniki in samozaposleni, ki potrebujejo stabilna davčna pravila.
Gospodarski krog je podprl rešitev, s katero interventni zakon ohranja sistem normiranih odhodkov in zvišuje mejo za vstop vanj. Po oceni predstavnikov gospodarstva gre za pomemben signal, da država prepoznava vlogo malih podjetnikov, obrtnikov in samozaposlenih pri ustvarjanju gospodarske rasti ter novih delovnih mest.
V Gospodarskem krogu ob tem pričakujejo, da bodo državljani, če bo referendum razpisan, prepoznali rešitve, ki po njihovem mnenju omogočajo enostavnejše, preglednejše in cenejše poslovanje ter pravičnejšo obdavčitev malih gospodarskih subjektov.
“Ob tem želimo poudariti, da normirani sistem ni davčna ugodnost, namenjena izbranim posameznikom, temveč administrativno poenostavljen način obdavčitve, ki zmanjšuje birokracijo in stroške poslovanja,” so zapisali.
Normiranci po njihovem niso davčno privilegirani
V javnosti se normirani sistem pogosto predstavlja predvsem kot davčno ugodnejša oblika poslovanja. Gospodarski krog takšne posplošitve zavrača in poudarja, da se davčna osnova pri normirancih določa pavšalno na podlagi zakonsko predpisanih normiranih odhodkov.
To po njihovih navedbah pomeni, da lahko nekateri normiranci izkazujejo celo višjo davčno osnovo, kot bi jo imeli, če bi poslovali na podlagi dejanskih stroškov in vodili poslovne knjige.
“V praksi to pomeni, da normiranci v številnih primerih plačujejo davek od višjega dela svojih prihodkov, kot bi ga ob obdavčitvi po dejanskih stroških,” poudarjajo. Normiranega sistema zato po njihovem ni mogoče obravnavati zgolj kot davčno ugodnejše možnosti, ampak predvsem kot administrativno preprostejši in preglednejši način poslovanja.
Gospodarski krog izpostavlja tudi prispevek normirancev k lokalnemu in nacionalnemu gospodarstvu. Velika večina jih po njihovih besedah ustvarja dodano vrednost, redno plačuje davke in prispevke ter sodeluje pri razvoju lokalnih skupnosti.
Podjetniki potrebujejo stabilna pravila
Pomemben del izjave je namenjen opozorilu pred pogostim spreminjanjem davčne zakonodaje. Takšne spremembe po oceni Gospodarskega kroga povečujejo negotovost, zavirajo naložbe in podjetnikom otežujejo dolgoročno načrtovanje.
“V preteklosti smo bili večkrat priča spreminjanju pravil celo večkrat v istem letu. Podjetniki potrebujejo jasna in dolgoročno veljavna pravila, na podlagi katerih lahko načrtujejo prihodnje aktivnosti, vlaganja in zaposlovanje,” so poudarili.
Ustavno sodišče je s sedmimi glasovi proti enemu razveljavilo sklep državnega zbora, da referendum o interventnem zakonu ni dopusten. Presodilo je, da zakon poleg davčnih vsebuje tudi druge rešitve, ki niso zgolj obrobnega pomena, zato kot celota ne more biti izvzet iz referendumskega odločanja.
Zbiranje podpisov se bo začelo 1. septembra. Pobudniki bodo morali v 35 dneh zbrati najmanj 40.000 overjenih podpisov. Referendum torej še ni razpisan, Gospodarski krog pa že napoveduje podporo ohranitvi zakona in njegovih rešitev za normirance.
V gospodarstvu pričakujejo, da bodo obveljale rešitve, ki zagotavljajo stabilno, pregledno in razvojno naravnano davčno okolje. Po njihovem so prav predvidljivi pogoji poslovanja temelj za ohranjanje podjetniške pobude, nova vlaganja, zaposlovanje in dolgoročno gospodarsko rast.
