Nekomu zadostuje masaža ob posebno napornem obdobju, drugi jo vključijo v reden mesečni ritual. Pravega urnika, ki bi ustrezal vsem, ni – pogostost je odvisna od namena, življenjskega sloga in odziva telesa.
Vprašanje, kako pogosto bi morali obiskati masažo, nima enega samega odgovora. Nekdo si jo privošči nekajkrat na leto kot obliko razvajanja, drugi jo potrebujejo pogosteje zaradi sedečega dela, telesne dejavnosti ali občutka stalne napetosti.
Na odločitev vplivajo tudi vrsta masaže, njena intenzivnost, dnevne obremenitve in čas, ki ga ima telo med posameznimi obiski. Pomembneje od sledenja vnaprej določenemu urniku je opazovanje lastnega počutja pred masažo in po njej.
Za sprostitev je pomembnejša rednost kot pogostost
Če je glavni namen masaže sprostitev, zmanjšanje vsakodnevne napetosti in ura miru, jo lahko vključimo v svoj mesečni ritual. Nekaterim ustreza obisk enkrat na mesec, drugim na šest ali osem tednov. Tretji se za masažo odločijo samo v obdobjih, ko so bolj obremenjeni.
Ni treba čakati, da postanejo ramena popolnoma trda ali da se po napornem tednu ne moremo več sprostiti. Masaža je lahko tudi preventivni ritual dobrega počutja – podoben času, ki ga namenimo sprehodu, negi ali mirnemu večeru brez telefona.
Reden obisk ne pomeni nujno pogoste masaže. Pomeni predvsem, da si čas zase vzamemo, še preden nas telo prisili k počitku.
Nekaterim je ljubše, da se za naslednji termin odločijo glede na trenutno počutje. Drugi cenijo ustaljen ritem, saj tako sprostitve ne prelagajo zaradi dela in drugih obveznosti.
Sedeče in stoječe delo prinašata različne potrebe
Ljudje, ki večino dneva sedijo za računalnikom, pogosto občutijo napetost v vratu, ramenih in spodnjem delu hrbta. Pri dolgotrajnem stoječem delu so pogostejši občutek težkih nog, utrujenost stopal in napeta meča.
V bolj obremenjenih obdobjih lahko nekaterim ustreza masaža na dva ali tri tedne, pozneje pa presledke podaljšajo. Takšen razpored ni pravilo, temveč le primer, kako lahko pogostost prilagajamo dejanskim potrebam.
Masaža tudi ne more povsem izničiti posledic večurnega sedenja, neprimernega delovnega položaja ali pomanjkanja gibanja. Najboljši učinek na počutje ima, kadar jo spremljajo redni odmori, primerna ureditev delovnega prostora in vsakodnevno gibanje.
Če se enaka napetost vedno znova vrne že dan ali dva po masaži, ni nujno, da potrebujemo več masaž. Morda je treba poiskati tudi vzrok vsakodnevne obremenitve.
Pri telesni dejavnosti je pomemben tudi pravi trenutek
Rekreativni športniki se za masažo pogosto odločijo po zahtevnejših treningih, pohodih ali tekmovanjih. Pogostost je odvisna od vrste dejavnosti, intenzivnosti vadbe in cilja masaže.
V času večjih telesnih obremenitev je lahko masaža pogostejša, med počitkom pa so presledki daljši. Pomembna je tudi intenzivnost. Nežna sprostitvena masaža telo obremeni drugače kot globoka ali športna masaža.
Zelo intenzivna masaža tik pred pomembnim treningom ali tekmovanjem ni vedno najboljša izbira, še posebej če ne vemo, kako se bo telo odzvalo. Nekateri po njej občutijo kratkotrajno občutljivost, zato je smiselno termin načrtovati premišljeno.
Terapevtu povejmo, s katerim športom se ukvarjamo, kako pogosto treniramo in katere mišične skupine so najbolj obremenjene. Tako lahko masažo prilagodi trenutnim potrebam.
Ali je lahko masaž tudi preveč?
Tudi pri masaži velja, da več ni vedno bolje. Telo potrebuje čas, da se odzove na intenzivnejšo obravnavo. Če so mišice po masaži več dni boleče, se pojavljajo modrice ali se splošno počutje poslabša, so lahko obiski prepogosti oziroma je pritisk premočan.
Dobra masaža naj za seboj ne pušča dolgotrajne bolečine. Blaga in kratkotrajna občutljivost po intenzivnejši obravnavi se lahko pojavi, izrazita bolečina pa ni dokaz, da je bila masaža učinkovita.
Med posameznimi obiski spremljajmo, kako dolgo traja občutek sproščenosti in kdaj se napetost začne vračati. Prav to je lahko najboljši pokazatelj, kakšen razmik nam ustreza.
Urnik naj se prilagaja življenju
Pogostost masaže je odvisna tudi od časa in finančnih možnosti. Ni razloga, da bi imeli zaradi daljšega presledka občutek, da zanemarjamo svoje telo. Tudi občasna masaža je lahko dragocen premor.
V času med obiski lahko za počutje poskrbimo z gibanjem, kratkimi odmori med delom, nežnim raztezanjem in dovolj kakovostnega počitka. Masaža je del skrbi zase, ne edina rešitev za vse težave.
Ob dolgotrajni, močni ali ponavljajoči se bolečini je smiselna zdravniška oziroma fizioterapevtska presoja. Masažo prestavimo tudi ob akutni poškodbi, povišani telesni temperaturi, okužbi ali poškodovani koži.
Najboljši ritem je tisti, ki ustreza našemu telesu, življenjskemu slogu in namenu obiska. Za nekoga bo to masaža vsakih nekaj tednov, za drugega nekajkrat na leto. Bistveno je, da po njej občutimo sprostitev in da čas zase ne postane še ena obveznost na seznamu.
