Kitajska je v začetku novembra brez javne napovedi izvedla obsežne vojaške vaje okoli Tajvana in v zahodnem delu Tihega oceana. Na vrhuncu operacije je na območju delovalo več kot 100 plovil kitajske vojske in obalne straže, vaje pa so po navedbah tajvanskih predstavnikov vključevale tudi simulirane napade na druge vojske in mesta na Tajvanu.
Tajvanski varnostni predstavniki so dogajanje označili za obliko “tihega zastraševanja”, s katero želi Peking stopnjevati pritisk na Tajvan in druge države, ne da bi z uradno napovedjo vaj sprožil večji diplomatski odziv.
Po poročanju Reutersa je bila razporeditev kitajskih plovil večja kot med vajami “Justice Mission 2025”, ki so bile izvedene pred skoraj letom dni in so doslej veljale za eno največjih kitajskih pomorskih operacij proti Tajvanu.
Več kot 100 plovil in simulirani napadi
Vaje so usklajeno izvajale pomorske sile kitajskega vzhodnega, severnega in južnega poveljstva. Obseg operacije po oceni tajvanskih predstavnikov kaže, da Kitajska ni vadila le morebitne blokade Tajvana, temveč tudi širše vojaške operacije v zahodnem Tihem oceanu.
Med vajami naj bi kitajska podmornica iz Rumenega morja izstrelila tudi medcelinsko balistično raketo proti območju na kitajskem ozemlju. Kitajsko obrambno ministrstvo se na Reutersova vprašanja o vajah ni odzvalo.
Tajvanski obrambni minister Wellington Koo je že pred tem opozoril, da Kitajska v zahodnem Tihem oceanu izvaja vaje za preprečevanje dostopa do območja. Pri njih sodelujejo letalonosilka in druge pomorske formacije.
Peking je sporočil, da gre pri dejavnostih njegove letalonosilke za “rutinske vaje”, ki naj ne bi bile usmerjene proti nobeni državi. Kitajska Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja in se ni nikoli odpovedala možnosti uporabe sile za prevzem nadzora nad otokom.
Del kitajskih plovil ostaja na območju
Obseg kitajske pomorske prisotnosti se je ta teden zmanjšal, a je bilo v petek znotraj tako imenovane prve otoške verige še vedno dejavnih okoli 70 plovil.
Generalni sekretar tajvanskega sveta za nacionalno varnost Joseph Wu je sporočil, da skupine vseh treh kitajskih vojaških poveljstev in bojna skupina letalonosilke Liaoning še vedno delujejo v vodah vzhodno od Filipinov. Visoka ostaja tudi dejavnost kitajskega vojnega letalstva v bližini Tajvana.
Vaje prihajajo le nekaj dni pred vrhom azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja APEC v kitajskem Shenzhenu. Vrha naj bi se udeležila tudi ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Xi Jinping, ki naj bi se srečala že tretjič letos.
Xi Jinping je v četrtek poudaril, da se mora “popolna združitev” Tajvana s Kitajsko zgoditi in da zgodovinskega procesa ni mogoče ustaviti. Govoril je o mirni združitvi, možnosti uporabe sile pa v govoru ni omenil. Tajvan kitajske zahteve zavrača in poudarja, da lahko o prihodnosti otoka odločajo le njegovi prebivalci.
