Kitajska zagnala velikanski podzemni “akumulator”: energijo shranjuje v stisnjenem zraku

ByA. K.

16. novembra, 2026 , ,
Elektrika [Foto: Freepik]

Kitajska je v provinci Gansu na električno omrežje priključila prvo 300-megavatno elektrarno na svetu, ki energijo v obliki stisnjenega zraka shranjuje v umetno izkopanih podzemnih kavernah. Objekt lahko ob polni zalogi elektriko oddaja šest ur, njegova zmogljivost shranjevanja pa znaša 1.800 megavatnih ur.

Po navedbah kitajske državne radiotelevizije CCTV in družbe China Energy Engineering Corporation so elektrarno Yuanchu št. 1 zgradili na območju mesta Jiuquan na severozahodu Kitajske. Objekt je v ponedeljek uspešno začel prvo proizvodnjo električne energije, povezano z omrežjem.

Gre za pomembno tehnološko novost, saj elektrarna za shranjevanje stisnjenega zraka ne uporablja naravne solne jame, ampak štiri umetno izkopane kaverne v trdni kamnini. Te ležijo približno 110 metrov pod površjem, njihova skupna prostornina pa znaša okoli 200.000 kubičnih metrov.

Kako deluje podzemni “akumulator”

Elektrarna presežke električne energije, ki nastanejo predvsem ob večji proizvodnji sončnih in vetrnih elektrarn, uporabi za poganjanje kompresorjev. Ti stisnejo zrak in ga pod visokim tlakom shranijo v podzemnih kavernah.

Ko poraba električne energije naraste, se stisnjeni zrak sprosti. Pri širjenju poganja turbine, ki ponovno proizvajajo električno energijo in jo oddajajo v omrežje. Sistem tako deluje podobno kot velikanski akumulator, le da energije ne shranjuje s kemičnimi procesi v baterijskih celicah.

Objekt ima moč 300 megavatov in zmogljivost 1.800 megavatnih ur. Polnjenje oziroma shranjevanje energije traja osem ur, elektrarna pa jo lahko nato s polno močjo oddaja šest ur. Po navedbah upravljavca učinkovitost celotnega cikla dosega 72 odstotkov, predvidena letna proizvodnja pa znaša približno 600 milijonov kilovatnih ur.

Ta podatek pomeni količino električne energije, ki naj bi jo elektrarna skozi leto ponovno oddala v omrežje, ne pa novega vira energije. Pri vsakem ciklu namreč porabi več elektrike, kot je pozneje vrne, njena glavna naloga pa je shranjevanje presežkov in zagotavljanje elektrike takrat, ko jo omrežje najbolj potrebuje.

Umetne kaverne omogočajo večjo izbiro lokacij

Največja prednost novega objekta je zmanjšanje odvisnosti od naravnih solnih jam. Te so primerne za shranjevanje stisnjenega zraka, a niso enakomerno razporejene. Na severu Kitajske, kjer so velike vetrne in sončne elektrarne ter posledično velike potrebe po shranjevanju energije, je ustreznih solnih formacij razmeroma malo.

Umetne kaverne je mogoče zgraditi tudi na območjih s primerno trdno kamnino, zato je izbor lokacij širši. Njihova gradnja je zahtevna in draga, saj morajo vzdržati ponavljajoče se polnjenje z zrakom pod visokim tlakom. Projekt v Gansuju je septembra med preizkušanjem dosegel tlak 12,63 megapas­kala, končni načrtovani razpon delovanja pa znaša med 12 in 18 megapas­kali.

Elektrarna v Gansuju ni prva elektrarna na stisnjeni zrak. V provinci Hubei že obratuje 300-megavatni objekt Nengchu št. 1, ki za shranjevanje uporablja naravno solno jamo. Novi projekt je prvi, ki je enako moč dosegel z velikimi umetno izkopanimi kavernami.

Kitajska hitro povečuje zmogljivosti shranjevanja

Kitajska je imela ob koncu leta 2025 za 136 gigavatov novih sistemov za shranjevanje energije oziroma 84 odstotkov več kot leto prej. Litij-ionske baterije so predstavljale 96,1 odstotka nameščene moči, na stisnjeni zrak, pretočne baterije in druge tehnologije pa je odpadlo 3,9 odstotka.

V Pekingu želijo do leta 2030 zmogljivost novih sistemov za shranjevanje povečati na 300 gigavatov, njihovo povprečno trajanje oddajanja energije pa na približno tri ure. Novi objekt v Gansuju s šesturnim oddajanjem kaže predvsem potencial dolgoročnejšega shranjevanja presežkov iz obnovljivih virov.