Parlamentarna večina je z dnevnega reda seje državnega zbora umaknila odreditev parlamentarnih preiskav o aferi Black Cube in domnevnem obvodnem financiranju političnih strank. Preiskavi je zahtevala opozicija, koalicija pa želi z njuno odreditvijo počakati do izida referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Umik točk so predlagale SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, podprli pa so ga tudi poslanci Resnice z izjemo predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Obe preiskavi bi morali poslanci obravnavati v petek.
Kot poroča STA, je državni zbor odreditev preiskav obravnaval že poleti, vendar takrat zaradi zavrnitve dnevnega reda izrednih sej nista bili odrejeni. Koalicija zdaj meni, da je treba počakati na referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki bo 11. oktobra.
Poslanec SDS Andrej Poglajen je poudaril, da predlog za umik ne pomeni, da preiskavi ne bosta odrejeni ali da želi koalicija zadevi pomesti pod preprogo.
“Želimo počakati na dokončno potrditev zakonodajnega okvira na referendumu,” je pojasnil. Če bo novela na referendumu potrjena, se po njegovih besedah postavlja tudi vprašanje, zakaj bi omenjeni komisiji ustanavljali na podlagi drugačnega zakona kot morebitne prihodnje preiskovalne komisije.
Preiskavi o Black Cube in financiranju strank
S preiskovalno komisijo o aferi Black Cube bi državni zbor ugotavljal, ali je šlo za poskus vplivanja na izid letošnjih parlamentarnih volitev. Druga parlamentarna preiskava bi se osredotočila na sume obvodnega oziroma nedovoljenega financiranja političnih strank.
Za petkovo razpravo o obeh aktih je bilo predvidenih skupno osem ur. Državni zbor o zahtevah za odreditev parlamentarnih preiskav sicer ne glasuje, saj za njihovo odreditev zadostuje že seznanitev poslancev na plenarni seji.
Opozicijski poslanci so bili do umika kritični in koaliciji očitali kršitev ustave ter onemogočanje dela opozicije. Poslanka Svobode Lena Grgurevič je zaradi domnevnega nespoštovanja ustave in zlorabe postopka napovedala kazenske ovadbe.
Opozicija se sklicuje na ustavo
Ustava določa, da mora državni zbor parlamentarno preiskavo odrediti na zahtevo tretjine poslancev. Pomen te določbe je pred dnevi izpostavilo tudi ustavno sodišče, ki je razveljavilo del zakona, po katerem državni zbor ne more imenovati preiskovalne komisije, če je vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave.
Ustavno sodišče je presodilo, da tak odlog ni vedno nujen in da bi nepotrebno zavlačevanje lahko poseglo v ustavno pravico državnega zbora, da odredi parlamentarno preiskavo. O drugih izpodbijanih določbah zakona še ni odločilo, zato te ostajajo v veljavi.
Poslanka Levice Nataša Sukič je koaliciji očitala kršenje ustave, poslovnika državnega zbora in zakonodaje o parlamentarnih preiskavah.
“Onemogočate delo opozicije, da bi prikrili rabote, v katere ste vpleteni,” je dejala in koalicijo pozvala, naj opoziciji omogoči preiskovanje zadev, za katere meni, da jih je treba preiskati. Po njeni oceni bi morala biti odreditev preiskav v interesu koalicije, če njeni predstavniki pri očitanih ravnanjih niso sodelovali.
Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic je menil, da razprava kaže, “kdo se boji tega, da pride na dan resnica in se razkrije, kako so se financirale nekatere politične stranke”. Umik točk je po njegovi oceni v škodo poštenih standardov v državi.
Poslanec SD Matjaž Han pa je poudaril, da je zahtevo za odreditev preiskovalnih komisij podpisalo 30 poslancev, zato ju je predsednik državnega zbora dolžan ustanoviti. “Ne bi se smeli delati norca iz ustave in poslovnika DZ,” je opozoril.
Državni zbor je umik vsake od obeh točk izglasoval s 45 glasovi za in 38 proti. Celoten dnevni red seje je nato potrdilo 48 poslancev, 33 pa jih je glasovalo proti.
