Kmetijske organizacije so poslancem ob obravnavi predloga interventnega zakona t. i. tretjega bloka predlagale dodatne rešitve za davčno in administrativno razbremenitev kmetijstva, ki bi po njihovem prepričanju omogočila večjo ponudbo lokalne hrane. Posebej izpostavljajo ureditev prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov.
Kot poroča STA, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije in Čebelarska zveza Slovenije v imenu vseh kmetijskih organizacij predlagajo, da se prva stopnja predelave lastnih pridelkov opredeli kot osnovna kmetijska in gozdarska dejavnost, saj gre za neposredno nadaljevanje primarne pridelave na kmetiji.
Predelava kot del osnovne dejavnosti
Po njihovem prepričanju bi takšna rešitev bistveno zmanjšala administrativne in davčne obremenitve. Kmetom ne bi bilo več treba pridobivati dovoljenj za dopolnilno dejavnost, voditi računovodskih bilanc in drugih evidenc, hkrati pa bi ostale v veljavi vse zahteve glede varnosti in sledljivosti živil.
Kot primer navajajo kmetijo, ki iz lastnega mleka proizvaja sir ali jogurt. Trenutno mora za to registrirati dopolnilno dejavnost, voditi knjigovodstvo in plačevati pavšalne zdravstvene prispevke. Po predlagani ureditvi bi bila takšna predelava obravnavana kot osnovna dejavnost, s čimer bi bila kmetija razbremenjena dela administrativnih in davčnih obveznosti.
Poudarek na manjših kmetijah
Predlagana ureditev bi po njihovem mnenju pomagala predvsem malim in srednje velikim kmetijam, ki pogosto nimajo dovolj virov za zahtevne administrativne postopke. Prispevala bi tudi k ohranjanju hribovskih in gorskih kmetij, saj bi dodatni dohodek iz predelave lastnih pridelkov okrepil njihovo ekonomsko stabilnost.
Podobno bi po ocenah koristila čebelarjem, saj bi jim omogočila enostavnejšo predelavo in trženje lastnih pridelkov brez dodatnih administrativnih ovir. Med predlogi je tudi možnost mešanja osnovnih pridelkov iz čebelarstva.
“Hkrati bi predlagana ureditev delovala spodbudno za večjo predelavo lastnih surovin na kmetijah, kar bi povečalo količino kakovostnih domačih pridelkov na trgu ter okrepilo lokalne prehranske verige,” so zapisali. Ob tem poudarjajo, da podobne ureditve poznajo tudi v Avstriji in na Južnem Tirolskem.
Po njihovem prepričanju rešitev ne bi pomenila nelojalne konkurence drugim gospodarskim subjektom, saj gre za predelavo lastnih surovin v omejenem obsegu.
Med dodatnimi predlogi navajajo še izenačitev davčne obravnave nosilcev dopolnilnih dejavnosti s samostojnimi podjetniki, znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za kmečke zavarovance ter izboljšanje socialnega položaja kmečkih upokojencev z uvedbo pravice do letnega in zimskega dodatka.
